Odstranjevanje plakatov s pozivi k pridružitvi Wagnerjevi paravojaški skupini v Rusiji. Foto: Reuters
Odstranjevanje plakatov s pozivi k pridružitvi Wagnerjevi paravojaški skupini v Rusiji. Foto: Reuters

General Andrej Kartapolov, vplivni ruski poslanec, ki predseduje parlamentarnemu obrambnemu odboru, je dejal, da je bil sprožilec za sobotni upor Prigožinovo nezadovoljstvo nad omenjeno zahtevo obrambnega ministrstva.

Na obisku v Ukrajini nekdanji podpredsednik ZDA Mike Pence

Nekdanji ameriški podpredsednik Mike Pence, ki se poteguje za republikansko nominacijo za predsedniške volitve 2024, je v četrtek nenapovedano obiskal Ukrajino in se sešel z ukrajinskim predsednikom Zelenskim. Obisk Ukrajine "samo še utrjuje mojo odločenost, da prispevam svoj delež, da še naprej pozivam k močni ameriški podpori našim ukrajinskim prijateljem in zaveznikom", je povedal Pence, sicer oster Putinov kritik, za NBC News.

Pence se bo za republikansko predsedniško nominacijo udaril s svojim nekdanjim vodjo Donaldom Trumpom, ki pa se ne želi izreči, ali si želi, da Ukrajina dobi vojno. Je pa dejal, da si želi izpogajano rešitev med Rusijo in Ukrajino. Pence trenutno v javnomnenjskih raziskavah zaostaja za dobrih 30 odstotnih točk za Trumpom.

"Kot veste, je nekaj dni pred poskusom upora obrambno ministrstvo sporočilo, da morajo vse enote, ki opravljajo bojne naloge, podpisati pogodbe z obrambnim ministrstvom," je dejal Kartapolov. "Vsi so začeli ta odlok izpolnjevati ... vsi razen gospoda Prigožina."

Prigožin je že 11. junija dejal, da njegovi borci ne bodo podpisali nobenih pogodb z obrambnim ministrom Sergejem Šojgujem, in ob tem dodal, da Šojgu ni sposoben upravljati vojaških enot.

Kartapolov je dejal, da so ga, potem ko je Prigožin zavrnil podpis pogodb, obvestili, da se njegovi plačanci ne bodo več borili v Ukrajini in zato tudi ne bodo več prejemali državnih sredstev. Rezultat tega je bil, da se je Prigožin odločil za izdajstvo zaradi svojih "pretiranih ambicij", denarja in "razburjenega stanja".

Zadnji satelitski posnetki sicer kažejo dejavnosti v zapuščenem vojaškem oporišču v Belorusiji, kamor naj bi se preselili Wagnerjevi borci.

Torkov posnetek, ki ga je pridobil BBC, prvi pa je o njem poročal Radio Free Europe, kaže šotore ali podobne strukture v oporišču. Na posnetku pred tem z 19. junija je isto območje prazno.

Satelitski posnetki naj bi prikazovali novo oporišče Wagnerja v Belorusiji. Foto: Reuters
Satelitski posnetki naj bi prikazovali novo oporišče Wagnerja v Belorusiji. Foto: Reuters

Ukrajina poroča o novih uspehih ofenzive

Ukrajina pa je medtem danes zagotovila, da so njene oborožene sile dosegle uspehe proti ruskim enotam in jih na različnih delih fronte potisnile za več kot kilometer nazaj.

Napredek so ukrajinske sile med drugim dosegle tudi v okolici Bahmuta, na novoosvobojenem ozemlju pa so že začele utrjevati svoje položaje, poroča nemška tiskovna agencija DPA.

"Pobuda je trenutno na ukrajinski strani, zlasti na območju okoli Bahmuta," je na Telegramu zapisala namestnica ukrajinskega obrambnega ministra Hana Maljar in potrdila, da ukrajinske sile napredujejo proti vasem Kliščivka in Kurdjumivka, ki ležita jugozahodno od Bahmuta.

Nov Bidnov spodrsljaj: Putin izgublja vojno v Iraku

Kremelj je dejal, da upa, da je Joe Biden hotel reči "Ukrajina", ne pa "Irak" v zadnjem spodrsljaju predsednika ZDA. Biden je v sredo novinarjem v Beli hiši dejal, da ruski predsednik Vladimir Putin "izgublja vojno v Iraku".

Ko so Dmitrija Peskova prosili za komentar, je predstavnik Kremlja odgovoril: "Situacijo spremljamo zelo pozorno in upamo, da je imel gospod predsednik v mislih Ukrajino." Ob tem je še dodal, da ne more komentirati zdravstvenega stanja 80-letnega Bidna.

Bidna so novinarji vprašali, ali meni, da je Putin oslabljen zaradi sobotnega upora. "Težko reči. Je pa jasno, da izgublja vojno v Iraku. Izgublja vojno doma, po svetu pa je postal izobčenec," je dejal. To je bil že drugi Bidnov spodrsljaj v 24 urah, potem ko je v torek na nekem dogodku Kitajsko zamenjal z Indijo.

Ankete kažejo, da večino Američanov skrbi starost Bidna, ki se bo prihodnje leto potegoval za nov predsedniški mandat.

Ob tem je poudarila, da se ukrajinske sile že utrjujejo na osvobojenih območjih. "Sovražnik pa poskuša zadržati svoje položaje in izvaja protinapade, vendar se zaradi izgub postopoma umika," je še dodala.

Napredek Kijeva v okolici Bahmuta je potrdil tudi poveljnik ukrajinskih kopenskih sil Oleksandr Sirski in opozoril, da kljub temu v okolici mesta še vedno potekajo srditi spopadi z ruskimi silami. Ukrajinske sile naj bi se medtem utrdile tudi na znova zavzetih položajih na meji med pokrajinama Doneck in Zaporožje. Tam uničujejo rusko vojaško opremo, skladišča in oporišča, je dodala Maljar.

Maljar je sicer že v torek naznanila, da ukrajinske sile izkoriščajo zmedo, ki je nastala po nepričakovanem uporu ruske najemniške skupine Wagner. Upor je namreč po njenem mnenju Kijevu ponudil dragoceno priložnost za izvedbo ofenziv v bližini mesta Bahmut.

Število mrtvih v ruskem napadu na Kramatorsk naraslo na 12

Število mrtvih v torkovem ruskem napadu na Kramatorsk na vzhodu Ukrajine pa je naraslo na 12, vključno s tremi najstniki, tremi kolumbijskimi državljani in neimenovanim ukrajinskim pisateljem, so sporočile ukrajinske oblasti.

V povezavi z napadom so po besedah predsednika Volodimirja Zelenskega aretirali domnevnega ruskega vohuna. Ta naj bi ruski vojski poslal fotografijo restavracije, ki so jo nato zadele rakete. Grozi mu dosmrtni zapor.

Rusko obrambno ministrstvo je medtem zatrdilo, da so v napadu na Kramatorsk zadelI območje, kjer je bila razporejena 56. motorizirana pehotna brigada ukrajinskih sil. Pri tem naj bi ubili dva ukrajinska generala in do 50 častnikov. Ubitih pa naj bi bilo po tudi do 20 tujih plačancev in svetovalcev, so sporočili.

Pred vrhom EU-ja v Bruslju pozivi k nadaljnji podpori Ukrajini

Številni voditelji EU-ja so ob prihodu na zasedanje v Bruslju poudarili pomen nadaljnje podpore Ukrajini pri njenem spopadanju z rusko agresijo. Da je zdaj pomembno pomagati Ukrajini, je prepričan tudi generalni sekretar Nata Jens Stoltenberg, ki bo na vrhu EU-ja sodeloval v razpravi o Ukrajini pred bližnjim vrhom Nata.

Po besedah Stoltenberga je zdaj pomembno in nujno podpreti Ukrajino, da "zagotovimo, da Ukrajina obstane kot suverena neodvisna država v Evropi". Če tega ne bomo storili, tudi ne bomo mogli govoriti o članstvu Ukrajine v Natu, je dejal. Na temo sobotnega upora pa je Stoltenberg dejal, da ta dokazuje, da "so znotraj ruskega sistema razpoke in delitve", je pa pri tem opozoril, da gre za notranje zadeve Rusije in da je še prezgodaj za kakršne koli sklepe, tudi "zato, ker še ni jasno, koliko Wagnerjevih sil bo končalo v Belorusiji ali drugje".

Pomen nadaljnje podpore Ukrajini je poudaril tudi nemški kancler Olaf Scholz, ki je prepričan, da je potrebna strategija za podporo Kijevu v boju za neodvisnost in stabilnost. Kot je opozoril, moramo biti pripravljeni na to, da bo vojna "trajala dolgo", zato bo potrebna dolgotrajna finančna, humanitarna in vojaška pomoči Ukrajini.

Trajen mir v Ukrajini je eden od pogojev za začetek pogovorov o članstvu te države v zvezi Nato, pa je pred vrhom EU-ja povedal slovenski premier Robert Golob. "Glede članstva Ukrajine v Natu obstaja veliko različnih pogledov, tudi veliko formul. Mislim, da bo čas pokazal, ali je katera od sedanjih formul sprejemljiva. Zagotovo pa je trajen mir eden od pogojev, od katerega bo zelo težko odstopiti, da bi se sploh lahko začeli pogovarjati o tem," je dejal.