"Rusija lahko pokaže svojo resnično pripravljenost na mirovne pogovore s tem, da pristane na resnično prekinitev ognja za najmanj 30 dni. Če je Rusija pripravljena za 60- ali 90-dnevno prekinitev ognja, smo mi tudi," je zapisal na družbenem omrežju X.

Po njegovih besedah mora Rusija prenehati govoriti o svoji pripravljenosti za mir in začeti delovati s tem, da brezpogojno pristane na resnično in trajno prekinitev ognja.

ZDA znova grozijo z umikom s pogajanj

Ameriški zunanji minister Marco Rubio je v torek ponovno zagrozil, da bodo ZDA prenehale posredovati med Rusijo in Ukrajino, če državi ne bosta predstavili konkretnih predlogov za mir.

"Zdaj smo v času, ko morata obe strani predložiti konkretne predloge, kako končati ta konflikt. Če ne bo napredka, se bomo umaknili iz posredovanja v tem procesu," je po besedah tiskovne predstavnice ameriškega zunanjega ministrstva Tammy Bruce dejal Rubio. Končno odločitev o tem bo sicer sprejel predsednik Donald Trump.

Do nove grožnje s prenehanjem posredovanja prihaja po tem, ko je Putin v ponedeljek napovedal tridnevno prekinitev ognja, ki bi sovpadla z 80. obletnico zmage Sovjetske zveze nad nacistično Nemčijo in s tem povezano parado v Moskvi, načrtovano za 9. maj.

"ZDA ne želijo tridnevnega trenutka, da bi lahko praznovali nekaj drugega – ampak popolno, trajno prekinitev ognja in konec vojne," je dejala Bruce.

Trump je pred dnevi kritiziral ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega, ki je zavrnil možnost, da bi Ukrajina Rusiji prepustila polotok Krim.

Vodilna demokratka v senatnem odboru za mednarodne odnose Jeanne Shaheen je v torek ocenila, da bi priznanje ruske nezakonite priključitve Krima sprožilo dodatno agresijo Moskve in celo Pekinga.

Dodala je, da je doslej predsedniku Trumpu dala prostor za pogajanja o pravičnem in trajnem miru v Ukrajini, a je ta pogajanja vodil zelo slabo. "Rusiji so ponujali koncesijo za koncesijo, zavračali naš vpliv in razbijali enotno fronto z našimi zavezniki, ki je ključna za končanje te vojne," je dejala senatorka.

Kijev naj bi bil pripravljen podpisati sporazum z ZDA

Vir v ukrajinski vladi je za Reuters dejal, da je Ukrajina pripravljena podpisati sporazum o redkozemeljskih kovinah z ZDA. To naj bi se morda zgodilo že nocoj.

Prva namestnica ukrajinskega premierja Julija Sviridenko je odpotovala v ZDA na podpis sporazuma, je dejal vir.

V Kijevu upajo, da bi podpis sporazuma, ki ga je želel predsednik ZDA Trump, okrepil ameriško podporo Kijevu.

Obe strani sta 18. aprila podpisali memorandum o nameri sklenitve sporazuma, ki bi ZDA omogočil izkoriščanje redkozemeljskih kovin v Ukrajini. V memorandumu je pisalo, da bodo pogovori zaključeni do 26. aprila, do končnega podpisa pa naj bi prišlo takoj, ko bo to možno.

V ruskih napadih ubit človek, več kot 45 ranjenih

Medtem je Rusija ponoči na Ukrajino izvedla napade z več kot sto letalniki, ki so v Dnipru zahtevali življenje, v Harkovu pa je bilo v napadih na stanovanjska območja ranjenih več kot 45 ljudi, je na omrežju X sporočil ukrajinski predsednik Zelenski.

Zelenski je pred tem v torek v večernem nagovoru napovedal, da bo mednarodnim partnerjem predlagal uvedbo novih sankcij proti Rusiji, da bi jo "učinkovito spodbudili k diplomaciji". Dodal je, da se Kijev pripravlja na pogovore z ZDA o novih sankcijah, saj je pomembno še naprej izvajati pritisk na mreže vpliva Rusije ter njene proizvodne in trgovinske dejavnosti, poroča nemška tiskovna agencija DPA.

Rusija je medtem ob napredovanju vzdolž frontne črte v zadnjem času okrepila obstreljevanje Ukrajine.

V ukrajinski oblasti Dnipropetrovsk so oblasti v torek odredile evakuacijo več sto prebivalcem sedmih vasi, ki so frontne črte oddaljene okoli deset kilometrov. V oblast skušajo ruske sile že mesece napredovati iz zahodne Doneške oblasti, ki je deloma pod njihovim nadzorom.

Evakuacija prebivalcev po poročanju francoske tiskovne agencije AFP kaže na povečano nevarnost napredovanja ruskih sil.

Vodja regionalnega sveta Dnipropetrovska Mikola Lukašuk je sicer v sporočilu na omrežju Telegram poudaril, da na ozemlju Dnipropetrovska ni ruskih okupacijskih sil, saj da ukrajinske sile učinkovito branijo regijo.

Več ranjenih v ukrajinskem napadu

Ruske oblasti so medtem iz ukrajinske oblasti Doneck poročale o 16 ranjenih v ukrajinskem topovskem napadu na mesto Horlivka.

Iz ruskega mesta Murom, ki leži 300 kilometrov vzhodno od Moskve, pa so lokalne oblasti sporočile, da je padec ukrajinskih letalnikov povzročil požar v skladišču tovarne, ki proizvaja vžigalne naprave. Požar so že pogasili.

Več ukrajinskih medijev, ki so navedli obveščevalne vire, je medtem poročalo, da je bila tarča napada tovarna orožja, ki proizvaja orožje za ruska letala in bojne ladje.

Rusko obrambno ministrstvo pa je sporočilo, da so v noči na danes sestrelili 34 ukrajinskih brezpilotnih letal, med njimi tudi tri nad oblastjo, kjer je izbruhnil požar.

Seul: Severna Koreja v bojih proti Ukrajini izgubila 600 vojakov

Po navedbah Južne Koreje je bilo v bojih proti ukrajinskim silam na strani Rusije ubitih približno 600 severnokorejskih vojakov od skupno 15.000, ki jih je napotil Pjongjang.

Severna Koreja je imela do zdaj približno 4700 žrtev, vključno z ranjenimi in mrtvimi, a njene enote so v približno šestih mesecih izboljšale bojne zmogljivosti z uporabo sodobnega orožja, kot so brezpilotni letalniki, so povedali južnokorejski poslanci.

Pjongjang je v zameno za pošiljanje vojakov in dobavo orožja Rusiji prejel tehnično pomoč pri vohunskih satelitih, pa tudi pri brezpilotnih letalnikih in raketnih sistemih protizračne obrambe, so navedli člani južnokorejskega parlamentarnega odbora za obveščevalne dejavnosti.

Pjongjang je v začetku tega tedna prvič potrdil, da je po ukazu voditelja Kim Džong Una na pomoč Rusiji v boju proti ukrajinskim silam poslal svoje vojake in da je pomagal spet prevzeti nadzor nad ruskim ozemljem, ki ga je od avgusta lani nadzorovala Ukrajina.

Slovenija pozvala Rusijo k premirju v Ukrajini

Pravičen in trajen mir v Ukrajini je prioriteta Slovenije, je na torkovem zasedanju Varnostnega sveta ZN-a zatrdila generalna sekretarka ministrstva za zunanje zadeve Barbara Žvokelj in pozvala Rusijo, naj sprejme premirje, kot je to storila Ukrajina. "Napredka ne bo, če obe strani ne bosta odigrali svoje vloge," je prepričana.

"Slovenija svari pred enostranskim ukrepanjem v zvezi s prekinitvijo ognja v Ukrajini, saj nas le še bolj oddaljuje od celovitega konca vojne. Slovenija sicer pozdravlja vsako prekinitev spopadov, ki prinaša olajšanje civilistom, vendar poudarjam zelo preprosto dejstvo: napredka ne bo, če obe strani ne bosta odigrali svoje vloge," je dejala.

"Če želimo, da mir traja, morajo vsi storilci vojnih zločinov in zločinov proti človeštvu odgovarjati. V zvezi s tem Slovenija upa, da bodo mirovna pogajanja celovito obravnavala vprašanje vrnitve vojnih ujetnikov in prisilno preseljenih ukrajinskih otrok na njihove domove," je med drugim še poudarila generalna sekretarka.

Zasedanje na visoki ravni je sklicala Francija, skupaj s Slovenijo, Združenim kraljestvom, Grčijo in Dansko. Predstavniki evropskih držav so zahtevali, naj Rusija sprejme premirje, obsodili so nadaljevanje ruskih napadov in sodelovanje Severne Koreje v vojni na strani Rusije.

Generalna podsekretarka za politične zadeve Rosemary DiCarlo je dejala, da ruska vojna predstavlja izziv ustanovni listini ZN-a in mednarodnemu pravu. Po njenih besedah gre za vojno po izbiri Rusije. Ukrajina potrebuje mir, ki bo spoštoval njeno neodvisnost, suverenost in ozemeljsko celovitost v okviru njenih mednarodno priznanih meja, je prepričana DiCarlo.