Poveljnik posadke havbice D-20 ukrajinske nacionalne garde brigade Khartija strelja proti ruskim vojakom na frontni črti v Harkovski oblasti. Foto: Reuters
Poveljnik posadke havbice D-20 ukrajinske nacionalne garde brigade Khartija strelja proti ruskim vojakom na frontni črti v Harkovski oblasti. Foto: Reuters

Ukrajinske sile so obstreljevale mesto Gorlivka v Doneški oblasti na vzhodu Ukrajine, ki je že desetletje pod nadzorom ruskih separatistov. Po besedah tamkajšnjih proruskih oblasti je bil v napadu ubit civilist, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Na severu države ob meji z Rusijo pa so Ukrajinci izvedli napad z brezpilotnim letalnikom na vas Krasni Vostok v Belgorodski oblasti v Rusiji, pri čemer je bilo po besedah tamkajšnjega guvernerja uničeno prvo nadstropje hiše, kjer so kasneje pod ruševinami odkrili truplo stanovalke.

Ruske oblasti so ukrajinsko vojsko že večkrat obtožile namernih napadov na civiliste, kar v Kijevu zanikajo in trdijo, da njihove sile napadajo le vojaške cilje.

V ruskem napadu na Harkov ubitih sedem ljudi

Medtem se nadaljujejo ruski napadi v Harkovski oblasti na severu Ukrajine, kjer je Rusija pred 14 dnevi začela okrepljeno kopensko ofenzivo. Po navedbah Kremlja so jo sprožili s ciljem "vzpostavitve varnostnega območja" za preprečevanje prihodnjih ukrajinskih napadov čez mejo v ruski Belgorodski oblasti.

V ruskem napadu na severovzhodno ukrajinsko mesto Harkov je bilo ubitih sedem ljudi, še 16 jih je bilo ranjenih, so sporočile tamkajšnje oblasti. Napad je poškodoval prometno in komunalno infrastrukturo ter tiskarno in povzročil požar, sta povedala župan Harkova in guverner oblasti.

Guverner Oleg Sinegubov je sporočil, da so ruske sile Harkov napadle približno desetkrat. Po njegovih besedah sta bila tarča napada tudi kraja Zoločiv in Ljubotin v Harkovski oblasti, pri čemer sta bila v vsakem od njiju ranjena najmanj dva človeka.

Ruske sile so Zoločiv napadle z vodeno bombo, pri čemer so poškodovale zasebno rezidenco in civilno infrastrukturo, je na družbenem omrežju Telegram sporočila harkovska policija.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je ob tem opozoril, da bi bila nova ruska ofenziva v Harkovu lahko le prvi od več valov okrepljenih napadov. Od 10. maja so po podatkih tamkajšnjih oblasti evakuirali že skoraj 11.000 ljudi.

Zelenski je bil kritičen tudi do ukrajinskih zaveznic zaradi pomanjkanja zadostnih kapacitet na področju zračne obrambe. "Ta šibkost ni naša, temveč je šibkost celotnega sveta, ki se že tri leta ne upa spopasti s teroristi na način, ki si ga zaslužijo," je zapisal na družbenem omrežju X.

Ruske sile v Harkovski oblasti medtem napredujejo proti več vasem in mestu Vovčansk, ki je od rusko-ukrajinske meje oddaljeno pet kilometrov. Med 9. in 15. majem so zavzele 278 kvadratnih kilometrov ukrajinskega ozemlja, izhaja iz izračuna AFP-ja na podlagi podatkov Inštituta za preučevanje vojne (ISW).

V Rusiji mogoč zaseg premoženja v lasti ZDA

Ruski predsednik Vladimir Putin je medtem podpisal odlok, ki v Rusiji omogoča zaseg premoženja v lasti ZDA, njenih državljanov in podjetij, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Zahodne države so do zdaj zamrznile približno 300 milijard ameriških dolarjev ruskih sredstev, večinoma rezerv v lasti ruske centralne banke. Kongres ZDA je ob tem pred kratkim sprejel zakon, ki omogoča uporabo zamrznjenih in zaseženih ruskih sredstev za financiranje pomoči Ukrajini. O uvedbi podobnih ukrepov je govor tudi v EU-ju.

Rusija zdaj z novo zakonodajo odgovarja na sankcije Zahoda. Z novim odlokom bodo lahko ruska podjetja, organizacije in posamezniki, ki so jih prizadele sankcije, zaprosili rusko vlado za kompenzacijo. Vlada naj bi jim nato izgubljeno premoženje povrnila iz zaseženih sredstev, ki jih imajo v Rusiji v lasti ameriška podjetja ali državljani, kar med drugim vključuje zemljišča in nepremičnine, celotna podjetja, bančne račune ali delnice.

Številna zahodna podjetja so sicer po ruski invaziji v Ukrajini, ki se je začela februarja 2022, zapustila Rusijo ali opustila poslovanje v tej državi. Tista, ki še vztrajajo ali še vedno prodajajo svoje premoženje v Rusiji, bi se zdaj lahko znašla v kočljivem položaju.

Rusija je v zadnjih dveh letih številna podjetja dala pod "začasni državni nadzor", kar so nekateri zahodni voditelji in direktorji označili za nacionalizacijo. Moskva si je z zahodnimi državami zaradi zamrznitve premoženja večkrat izmenjala obtožbe o neupravičenih zasegih lastnine.