Posledice ruskega napada na šolo v bližini Harkova. Foto: EPA
Posledice ruskega napada na šolo v bližini Harkova. Foto: EPA

"Danes je približno 20 odstotkov našega ozemlja pod nadzorom okupatorjev," je dejal med nagovorom parlamenta v Luksemburgu. Pri tem je opozoril, da so leta 2014 proruski separatisti nadzorovali 43.000 kvadratnih kilometrov ozemlja. Po skoraj sto dnevih vojne naj bi se ta številka povzpela na približno 125.000 kvadratnih kilometrov, kar pa predstavlja ozemlje večje od Nizozemske, Belgije in Luksemburga skupaj.

Hkrati je dejal, da je skoraj 300.000 kvadratnih kilometrov ozemlja "onesnaženih" z minami in neeksplodiranimi ubojnimi sredstvi. "12 milijonov Ukrajincev je razseljenih, več kot pet milijonov pa jih je odšlo v tujino," je še dodal.

Ruske sile pa medtem utrjujejo svoje položaje v vzhodni pokrajini Donbas (Doneški bazen), ki vključuje regiji Lugansk in Doneck, in se vztrajno približujejo ukrajinskemu de facto upravnemu središču te regije, mestu Kramatorsk.

Ukrajinska stran: 80 odstotkov Severodonecka v ruskih rokah

Medtem se na vzhodu Ukrajine nadaljujejo srditi boji. Po navedbah ukrajinske strani ruske sile nadzorujejo 80 odstotkov Severodonecka. Enako poroča britanska obveščevalna služba.

Policisti po ruskem napadu preiskujejo poslopje šole v Harkovu. Foto: Reuters
Policisti po ruskem napadu preiskujejo poslopje šole v Harkovu. Foto: Reuters

"Rusija je prevzela nadzor nad večino Severodonecka," so v zadnji oceni stanja zapisali na britanskem obrambnem ministrstvu in dodali, da ruske sile počasi napredujejo ob veliki uporabi artiljerije, pri čemer so utrpele precejšnje izgube.

Ameriški Inštitut za študije vojne je objavil, da skušajo ruske sile z južne in zahodne strani napredovati proti Lisičansku, ki je povezan s Severodoneckom, ter se tako izogniti bojem čez reko Siverski Doneck. Ob tem dodajajo, da "imajo Rusi za zdaj zelo omejen uspeh". V preteklih dneh so ukrajinske lokalne oblasti dejale, da je Lisičansk trdno v njihovih rokah.

"Ulični boji se nadaljujejo," je medtem na Telegramu sporočil guverner regije Lugansk Sergij Gajdaj o poteku spopadov za ključno mesto, z zavzetjem katerega bi ruske sile še dodatno okrepile svoj vpliv nad območjem Donbasa, ki ga sestavljata regiji Doneck in Lugansk.

"Najtežje razmere so v regiji Lugansk, kjer skuša sovražnik premakniti naše enote s položajev," je sporočil prvi mož ukrajinske vojske, načelnik generalštaba Valerij Zalužni. Zalužni je v telefonskem pogovoru poveljniku francoskih oboroženih sil, generalu Thierryju Burkhardu, poudaril, da ima sovražnik odločilno prednost v artileriji. Dodal je, da želi, da bi bile njegove enote opremljene z orožjem, kakršno uporablja vojaška zveza Nato. "To bo rešilo življenja naših ljudi," je še dejal.

Ameriški raketni sistemi srednjega dosega so na poti

Ameriški predsednik Joe Biden je napovedal, da so na poti naprednejši raketni sistemi, vključno z raketnim sistemom himars, ki lahko hkrati izstreli več natančno vodenih raket in ima doseg približno 70 kilometrov. Poleg tega bodo ZDA v Ukrajino poslale še več raketnih sistemov za uničevanje tankov javelin, oklepna vozila, helikopterje in rezervne dele v skupni vrednosti 700 milijonov evrov. Tudi Nemčija je v sredo napovedala, da bodo v Ukrajino poslali sodobni sistem protiletalske obrambe in radarski sistem.

Švedska namenja za 95 milijonov evrov pomoči

Švedska je medtem naznanila, da bo Ukrajini namenila dodatno pomoč v višini milijarde kron oziroma 95 milijonov evrov. Del pomoči bo finančne, del pa v obliki vojaške opreme, vključno s protiladijskimi raketami in protitankovskimi napravami za lansiranje, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

"Priča smo novi fazi ruske invazije, v kateri Rusija zbira moči v vzhodni in jugovzhodni Ukrajini, ukrajinska stran pa nas je zaprosila za pomoč na več področjih," je novinarjem na skupni novinarski konferenci s finančnim ministrom Mikaelom Dambergom povedal švedski obrambni minister Peter Hultqvist.

Damberg je dejal, da bo Švedska prispevala 578 milijonov kron v sklad Ukrajinske centralne banke, 60 milijonov bo namenila Natovemu skladu za pomoč ukrajinskim oboroženim silam, Ukrajini pa bo namenila tudi vojaško opremo v vrednosti 262 milijonov kron. Poleg tega bo prek Švedske agencije za izredne civilne razmere namenila 100 milijonov kron za potrebe civilnega prebivalstva.

Severodoneck je v ruševinah. Foto: EPA
Severodoneck je v ruševinah. Foto: EPA

V Ukrajino tudi švedski raketni sistemi

Vojaški del pomoči je sestavljen iz švedskega protiladijskega raketnega sistema Robot 17, ki je modificirana različica ameriškega raketnega sistema Hellfire, 5000 protitankovskih lansirnikov in jurišnih pušk AG 90 s primernim strelivom. "To je takšna oprema, za kakršno je Ukrajina zaprosila," je dejal Hultqvist.

Konec februarja, ko je Stockholm naznanil, da bo Ukrajini doniral 500 milijonov kron za njeno vojsko in vojaško opremo v vrednosti 400 milijonov kron, je Švedska prvič po letu 1939 prekinila svojo doktrino, v skladu s katero naj ne bi pošiljala orožje državam, ki so udeležene v aktivnih vojaških spopadih.

Švedska je skupaj s sosednjo Finsko maja vložila uradno prošnjo za pristop k zvezi Nato, s čimer sta obe državi končali svojo tradicionalno zavezanost nevtralnosti. Podpora javnosti glede vstopa v Nato se je namreč po ruski invaziji na Ukrajino v obeh državah občutno povečala, še navaja AFP.

Slovaška v Ukrajino pošilja havbice

Obrambno ministrstvo Slovaške je medtem sporočilo, da bo Bratislava Ukrajini dobavila osem samovoznih havbic Zuzana 2. Havbica Zuzana je vodilni izdelek slovaške obrambne industrije in edini težki oborožitveni sistem, ki se proizvaja v državi. Po navedbah proizvajalca lahko strelja z vsemi vrstami Natovega streliva kalibra 155 mm.

V nasprotju s prejšnjo dobavo protiraketnega sistema S-300 tokrat ni šlo za darilo, temveč za komercialno prodajo. Proizvodno podjetje v državni lasti upa, da bodo na podlagi tega v prihodnje naročila prihajala tudi iz drugih držav, poroča nemška tiskovna agencija DPA. Slovaška je Ukrajini sicer že zagotovila vojaški material v vrednosti 153 milijonov evrov.

Nočni napadi na železnico v Lvovu

Ponoči je bilo v Lvovu na zahodu v napadu na železniško infrastrukturo ranjenih pet ljudi. Kot je dejal regionalni vodja Maksim Kozicki, je bila železniška infrastruktura precej poškodovana, zato imajo številni vlaki zamudo, navaja BBC.

Ruske sile naj bi v Mariupolju prebivalcem podeljevale ruske potne liste. Foto: Reuters
Ruske sile naj bi v Mariupolju prebivalcem podeljevale ruske potne liste. Foto: Reuters

Rusija: Število tujih plačancev se je prepolovilo

Medtem je tiskovni predstavnik ruskega obrambnega ministrstva Igor Konašenkov za rusko tiskovno agencijo RIA Novosti povedal, da se je skupno število tujih plačancev v Ukrajini skoraj prepolovilo. Z začetnih 6600 naj bi jih zdaj bilo le še 3500, poroča BBC.

Pri tem je dejal, da je bilo več sto tujih plačancev ubitih z ruskim orožjem dolgega dosega kmalu po prihodu v državo. "Večina pa jih je bila ubitih na bojiščih zaradi nizke stopnje usposabljanja in pomanjkanja bojnih izkušenj," je še dodal.

Mestni svet Mariupolja opozarja na "lažna sodišča" in usmrtitve

V sporočilu na Telegramu je mestni svet Mariupolja obsodil ruske oblasti, da zapirajo in celo ubijajo tiste ukrajinske prostovoljce in uradnike, ki nočejo sodelovati s proruskimi oblastmi.

"Lažno sodišče samooklicane Ljudske republike Doneck je na deset let zapora obsodilo vodjo ene od obalnih vasi, medtem ko je bil vsaj en javni uslužbenec usmrčen s streljanjem," je dejal župan mesta Mariupolj Vadim Bojčenko.

Prav tako naj bi v zaporu v Olenivki bilo zaprtih tudi več deset prostovoljcev, ki so marca in aprila pomagali pri evakuaciji prebivalcev in poskušali v blokirano mesto dostaviti hrano in vodo, opozarja mestni svet.

Svetovalec župana Petro Andruščenko je medtem na Telegramu sporočil, da si ruske okupacijske enote prizadevajo pospešiti razdeljevanje ruskih potnih listov v mestu. Navedel je še, da je ministrstvo za migracije samooklicane Ljudske republike Doneck pozvalo organe, ki jih je v mestu namestila Moskva, naj poiščejo prostore, kjer bodo lahko prebivalci predložili dokumente, potrebne za pridobitev ruskih potnih listov.

Angela Merkel. Foto: Reuters
Angela Merkel. Foto: Reuters

Angela Merkel obsodila "barbarsko vojno"

Nekdanja nemška kanclerka Angela Merkel je v prvem javnem govoru po šestih mesecih od politične upokojitve ruski napad na Ukrajino označila za očitno kršitev mednarodnega prava in globoko prelomnico v zgodovini Evrope po drugi svetovni vojni.

"Solidarna sem z Ukrajino, ki jo je Rusija napadla, ter podpiram njeno pravico do samoobrambe," je dejala in dodala, da bodo posledice vojne daljnosežne, zlasti za Ukrajince, pa tudi za celino.

Ker Merklova ne opravlja več funkcije kanclerke, je dejala, da ne želi vplivati na dogodke iz ozadja. Hkrati pa podpira prizadevanja sedanje nemške vlade, Evropske unije, Združenih držav Amerike, Nata, skupine G7 in Združenih narodov, "da bi zagotovili ustavitev te barbarske agresivne ruske vojne".

Spregovorila je še o kršitvah pravic civilistov in spomnila na dogodke v kraju Buča. Mir in svoboda nikoli nista samoumevna, je še poudarila nekdanja kanclerka.

Merklova, ki je kanclerski položaj decembra lani predala Olafu Scholzu, je v sredo spregovorila v Berlinu pred 200 gosti na poslovilni prireditvi za Reinerja Hoffmanna, ki je pred kratkim odstopil s položaja vodje zveze nemških sindikatov DGB.

Na nekdanjo kanclerko se je usul plaz kritik, da je bila med 16-letnim vladanjem v Nemčiji preveč popustljiva do ruskega predsednika Vladimirja Putina, očitali so jih dogovor o gradnji plinovoda Severni tok. Projekt so dokončno odpovedali dva dni, preden je Rusija napadla Ukrajino.