Požar po sobotnem napadu brezpilotnika v Sevastopolu. Foto: Reuters
Požar po sobotnem napadu brezpilotnika v Sevastopolu. Foto: Reuters

Slovenska vlada je oklepnike v Ukrajino poslala v popolni tajnosti in donacije uradno ni potrdila.

Kijev: Napad brezpilotnega letala na Krimu priprava na protiofenzivo

Sobotni napad brezpilotnega letala na Krimu, po katerem je v skladišču goriva v pristaniškem mestu Sevastopol izbruhnil požar, je bil priprava na načrtovano protiofenzivo ukrajinskih sil, je dejala predstavnica južnega poveljstva ukrajinske vojske.

"Uničenje sovražnikove logistike je eden od pripravljalnih elementov za močne akcije naših obrambnih sil, o katerih govorimo že dalj časa," je povedala Natalija Gumenjuk in dodala, da je "to delo priprava na obsežno ofenzivo, ki jo vsi pričakujejo".

V skladišču goriva v Sevastopolu na Krimu, ki si ga je Rusija priključila leta 2014, je v soboto izbruhnil velik požar. Tamkajšnje proruske oblasti so zatrdile, da je bil posledica napada brezpilotnega letala. Žrtev naj ne bi bilo, prav tako pa naj ne bi bila ogrožena civilna infrastruktura.

Ukrajinska vojaška obveščevalna služba je pozneje sporočila, da je bilo v požaru uničenih deset cistern z nafto. "To je božja kazen, zlasti za ubite državljane v Umanu, med katerimi je bilo pet otrok," je v soboto dejal tiskovni predstavnik službe Andrij Jusov, pri čemer je imel v mislih petkov ruski raketni napad na to ukrajinsko mesto.

Kijev sicer odgovornosti za napad na Krimu uradno ni prevzel.

Sevastopol, ki je oporišče ruske črnomorske flote, je bil od začetka ruske invazije v Ukrajini že tarča več napadov z brezpilotnimi letali.

Največ se v ukrajinskih medijih v teh dneh ugiba o protiofenzivi. Foto: AP
Največ se v ukrajinskih medijih v teh dneh ugiba o protiofenzivi. Foto: AP

Ukrajinske priprave na protiofenzivo

Kijev je sicer skrajno redkobeseden glede protiofenzive, katere cilje je osvoboditi ozemlja, ki jih je zasedla Rusija. Ena najbolj varovanih skrivnosti je, kje, kdaj in kako namerava ukrajinska vojska napasti, piše Deutsche Welle, ki ob tem dodaja, da dlje ko Kijev čaka, boljše možnosti ima Ukrajina.

Načrtovana protiofenziva je sicer redna tema v ukrajinskih medijih, a vojaški predstavniki ne razkrivajo ničesar. Na vprašanja novinarjev odgovarjajo zgolj: "Čakajte in boste videli."

Kot poroča Deutsche Welle, je za tak pristop več razlogov. Kot prvo, orožje, ki ga Kijev pričakuje od Zahoda, še ni bilo v celoti dostavljeno.

Od začetka leta je Ukrajina od Nata prejela veliko "težkega železja", kot pravijo težki artileriji, a velik del bo za ukrajinsko vojsko nekaj povsem novega: na desetine modernih tankov in oklepnih vozil nemške in britanske izdelave, ameriški sistemi zračne obrambe Patriot, sovjetski lovci.

Ukrajinska vojska še čaka na del pošiljk zahodnega orožja. Foto: AP
Ukrajinska vojska še čaka na del pošiljk zahodnega orožja. Foto: AP

Seznanjanje z novim orožjem

Spletni portal Ukraj Pravda ocenjuje, da sta ukrajinska vojska in nacionalna garda vzpostavili najmanj 16 novih brigad s skupno 50.000 borci. Te nove enote potrebujejo čas, da se pripravijo in se seznanijo z novim orožjem.

Dodaten izziv za večjo ofenzivo predstavlja koordiniranje številnih formacij. Do zdaj Ukrajina s tem ni imela kaj dosti izkušenj. Poznavalci razmer v Kijevu pravijo, da so potencialne scenarije računalniško simulirali.

Poleg tega so vremenske razmere daleč od optimalnih. Zaradi padavin so številne podeželske ceste praktično neprevozne za vojaško opremo, ukrajinska vojska pa čaka tudi, da drevesa bolj ozelenijo, da jih lahko uporabijo za kritje.

Prva tarča Krim?

Veliko se ugiba, kje naj bi Ukrajina protiofenzivo sprožila. Septembra lani je poveljnik ukrajinskih oboroženih sil, general Valerij Zalužnji, predstavil edini (zelo grob) osnutek, kako naj bi bila ukrajinska protiofenziva videti. V dokumentu je navajal "številne odločne, idealno simultane protinapade".

Ena od strateško ključnih tarč, ki jih je Zalužnji omenil, je bil prav Krim. V Kijevu se vsi strinjajo, da je to glavna smer, v katero bi morala Ukrajina usmeriti svoja prizadevanja. Pričakujejo pa tudi presenečenja in slepilne manevre. A številni dvomijo, da ima Ukrajina dovolj opreme in moči za ponovno osvojitev polotoka.

V ukrajinskem napadu na rusko vas štirje mrtvi

Medtem so ukrajinski izstrelki zadeli rusko vas Suzemka blizu meje med Rusijo in Ukrajino, pri čemer so bili ubiti štirje ljudje, je sporočil guverner Brjanske oblasti Aleksander Bogomaz.

"V napadu ukrajinskih nacionalistov sta bila žal ubita dva civilista. Po do zdaj znanih podatkih je bila ena stanovanjska stavba popolnoma uničena, še dve hiši sta bili delno uničeni," je Bogomaz dejal v sporočilu, objavljenem na Telegramu. "Pod ruševinami smo našli še dva civilista. Na žalost sta oba umrla," je dodal v poznejšem zapisu.

Domnevni napad se je zgodil po tem, ko so proruske okupacijske oblasti v regiji Doneck na vzhodu Ukrajine v petek sporočile, da je bilo v ukrajinskem obstreljevanju v središču mesta Doneck ubitih devet ljudi, med njimi osemletna deklica.

Kijev: Kitajska bi lahko nastopila kot posrednica za mir

Namestnik ukrajinskega zunanjega ministra in nekdanji ukrajinski veleposlanik v Nemčiji Andrij Melnik pa je dejal, da "ni nemogoče", da bi Kitajska prevzela vlogo posrednice pri doseganju miru v Ukrajini.

Volodimir Zelenski ne odstopa – Rusija se mora v zameno za mirovna pogajanja odreči vsem zasedenim ozemljem. Foto: Reuters
Volodimir Zelenski ne odstopa – Rusija se mora v zameno za mirovna pogajanja odreči vsem zasedenim ozemljem. Foto: Reuters

"Kitajci seveda zasledujejo lastne interese. Vendar menim, da sta pravična in mirna rešitev ter konec sovražnosti (v Ukrajini) bolj v skladu z interesi Pekinga kot pa ta ogromen potres brez konca za celotno svetovno ureditev," je povedal v pogovoru za nemško medijsko skupino Funke.

Nedavni telefonski pogovor ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega s kitajskim voditeljem Ši Džinpingom – prvi po začetku vojne – je bil "velik korak naprej pri krepitvi naših odnosov s Kitajsko in končanju ruske agresije", je dodal Melnik. Ob tem je še poudaril, da je za Kijev nujen pogoj umik vseh ruskih enot z zasedenih ozemelj.

Kitajsko stališče o politični rešitvi konflikta v Ukrajini namreč ne poziva k absolutnemu umiku Rusije z območij, ki jih je zasedla v zadnjem letu, niti s Krima. Navsezadnje se "hudič skriva v podrobnostih", je ob tem dejal Melnik.

Februarja je Kitajska predstavila mirovni načrt za rešitev konflikta v Ukrajini, v katerem je v 12 točkah med drugim pozvala k čimprejšnjim neposrednim mirovnim pogovorom in posvarila pred uporabo jedrskega orožja.

Načrt je sprožil kritičen odziv Zahoda na čelu z ZDA, češ da so predlogi v njem predvsem v korist Rusije. Po besedah generalnega sekretarja zveze Nato Jensa Stoltenberga pa Peking ni verodostojen za posredovanje v konfliktu tudi zato, ker ruske invazije ni obsodil.