Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski. Foto: EPA
Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski. Foto: EPA

"Sporazum se je med postopkom priprave bistveno spremenil. Zdaj je resnično pravičen sporazum, ki ustvarja priložnosti za pomembne naložbe v Ukrajini," je dejal Zelenski v svojem dnevnem nagovoru.

Poudaril je, da dokument ne predvideva začetnega dolga Ukrajine do ZDA, kot je sprva želel ameriški predsednik Donald Trump, ter je namenjen ustanovitvi sklada, "ki bi vlagal v Ukrajino in tukaj služil denar". Washington je namreč nekaj časa omenjal, da bi sporazum pokrival tudi plačilo za dozdajšnjo pomoč ZDA, kar pa so v Kijevu odločno zavračali.

ZDA in Ukrajina so sporazum o redkih zemljah po večmesečnih pogajanjih sklenile v sredo. ZDA bodo imele prednostni dostop do ukrajinskih redkih dobrin, državi pa ustanavljata naložbeni sklad, v katerega se bodo stekala sredstva za obnovo Ukrajine.

ZDA brez posebnih varnostnih obveznosti

Dogovor pa ZDA ne nalaga nobenih posebnih varnostnih obveznosti. Po poročanju francoske tiskovne agencije AFP dogovor navaja le, da ZDA "podpirajo prizadevanja Ukrajine za pridobitev varnostnih zagotovil, potrebnih za izgradnjo trajnega miru".

Sporazum o redkih zemljah so v Beli hiši označili za zgodovinskega. Dogovor je gospodarski prispevek ZDA pri zagotavljanju miru v Ukrajini, je dejala tiskovna predstavnica Bele hiše Karoline Leavitt.

Svetovalec ameriškega predsednika Donalda Trumpa Stephen Miller pa je dejal, da je dogovor povračilo ZDA za "več sto milijard dolarjev, s katerimi so naši davkoplačevalci sumljivo subvencionirali vojno". Dodal je, da se bo dogovor začel izvajati v najkrajšem mogočem času.

Odprti kop železove rude blizu mesta Krivi Rog. Foto: Reuters
Odprti kop železove rude blizu mesta Krivi Rog. Foto: Reuters

Ameriški minister: Sporazum kaže zavezo za trajni mir

Ameriški minister za finance Scott Bessent je izjavil, da sporazum potrjuje zavezo obeh držav za trajni mir in blaginjo Ukrajine. "Ta sporazum jasno kaže Rusiji, da je vlada predsednika Donalda Trumpa zavezana mirovnemu procesu, ki se osredotoča na svobodno, suvereno in napredno Ukrajino. Nobeni državi ali osebi, ki je financirala ali zalagala ruski vojni stroj, ne bo dovoljeno, da bi se okoristila z obnovo Ukrajine," je dejal Bessent.

Omenil je tudi rusko vojaško agresijo na Ukrajino, kar se razlikuje od običajne formulacije Trumpove administracije o konfliktu, za katerega naj bi bil poleg prejšnje vlade Joeja Bidna odgovoren tudi Kijev.

Predsednik ukrajinske vlade Denis Šmigalj je na nacionalni televiziji dejal, da je sporazum dober, enakopraven in koristen. V objavi na Telegramu je pojasnil, da bosta državi ustanovili sklad za obnovitvene naložbe, v katerem bo imela vsaka stran 50 odstotkov glasovalnih pravic.

"Ukrajina ohranja popoln nadzor nad svojimi rudninami, infrastrukturo in naravnimi viri," je navedel premier in dodal, da ZDA ne bodo zahtevale vračila kakršnega koli dolga zaradi več milijard dolarjev vredne pomoči v orožju in opremi. "Dobiček sklada bo znova vložen izključno v Ukrajino," je zatrdil.

Podpis sporazuma v Washingtonu. Foto: Ameriško ministrstvo za finance.
Podpis sporazuma v Washingtonu. Foto: Ameriško ministrstvo za finance.

Za Kijev je dogovor bistvenega pomena za dostop do ameriške vojaške pomoči. Ukrajina je zahtevo sprejela, ker to razume kot neke vrste dolgoročno varnostno zagotovilo ZDA, kar je v sredo na odprtem zasedanju svoje vlade potrdil tudi Trump. "Ameriška prisotnost bo odganjala veliko slabih igralcev, predvsem z območij, kjer bomo kopali," je dejal Trump, ki Ukrajini do zdaj ni hotel dati nobenih varnostnih jamstev.

Sporazum nujen za izboljšanje odnosov

Ukrajinska ministrica za gospodarstvo Julija Sviridenko, ki je v Washingtonu podpisala sporazum, je na Facebooku objavila, da bo sklad financiral projekte na področju mineralov ter nafte in plina, pa tudi povezano infrastrukturo ali predelavo.

"Poleg neposrednih finančnih prispevkov lahko zagotovi tudi NOVO pomoč – na primer sisteme zračne obrambe za Ukrajino," je še zapisala.

Sviridenko je pojasnila, da sporazum Ukrajini omogoča, da "določi, kaj in kje bo pridobivala", in da njeno rudno bogastvo ostaja v lasti Ukrajine.

Sporazum je osrednjega pomena v prizadevanjih Kijeva za izboljšanje odnosov z ZDA, ki so se zaostrili po prihodu Trumpa v Belo hišo. Ukrajina upa, da si bo s sporazumom zagotovila nadaljnjo ameriško podporo v boju proti Rusiji.

ZDA so od ruskega napada leta 2022 največji vojaški donator Ukrajine, ki so ji po podatkih Kielškega inštituta v Nemčiji do zdaj namenile že za 64 milijard evrov pomoči.

Ameriško ministrstvo za finance je ob sklenitvi dogovora sporočilo, da partnerstvo priznava "pomembno finančno in materialno podporo, ki so jo prebivalci ZDA zagotovili obrambi Ukrajine od ruske agresije".

Nekateri deli Ukrajine z rudnimi bogastvi so pod nadzorom ruskih sil. Foto: Reuters
Nekateri deli Ukrajine z rudnimi bogastvi so pod nadzorom ruskih sil. Foto: Reuters

Sporazum naj bi strani po prvotnih napovedih podpisali že 28. februarja, vendar pa je ameriška stran podpis odpovedala po javnem prepiru med predsednikom Zelenskim na eni ter Trumpom in podpredsednikom ZDA J. D. Vanceom na drugi strani v Ovalni pisarni Bele hiše. Trump in Vance sta od Zelenskega zahtevala hvaležnost in mu razlagala, da je brez ZDA z Ukrajino konec.

Medvedjev: Plačilo za ameriško pomoč

Nekdanji ruski predsednik in namestnik predsednika ruskega varnostnega sveta Dmitrij Medvedjev je dejal, da podpis sporazuma med Ukrajino in ZDA pomeni, da je Trump končno prisilil Kijev k plačilu ameriške pomoči.

"Zdaj bodo morali plačati vojaške dobave z nacionalnim bogastvom izginjajoče države," je Medvedjev zapisal na omrežju Telegram.

Uradni Kremelj se na podpis sporazuma še ni odzval.

Zaloge redkih mineralnih surovin

Ukrajina je bogata z naravnimi viri, vključno z redkimi zemljami, ki se med drugim uporabljajo v potrošniški elektroniki, električnih vozilih in napredni vojaški tehnologiji.

Tako naj bi imela približno pet odstotkov vseh svetovnih zalog redkih zemelj in rudnin, kot so grafit, titan in litij, vendar so številna območja trenutno pod nadzorom ruske vojske. Poleg tega se ocenjuje, da ima tudi 20 odstotkov svetovnih zalog grafita, ki je potreben za baterije, ima tudi velike zaloge mangana in titana ter litija.

V svetovnem rudarjenju trenutno prevladuje Kitajska, ki je po Trumpovem zvišanju carin ujeta v trgovinsko vojno z ZDA.

Washington in Kijev sklenila dolgo pričakovani sporazum o redkih mineralnih surovinah