Generalni sekretar ZN-a Antonio Guterres je dejal, da se je zaradi naraščajočih cen v revnejših državah povečala prehranska negotovost. Nekatere države bi se lahko spopadale z dolgotrajno lakoto, če se ukrajinski izvoz ne povrne na raven pred vojno, je še dodal. Zaradi vojne v državi so odrezana pristanišča, iz katerih so izvažali velike količine jedilnega olja in poljščin, kot sta koruza in pšenica. To je povzročilo zmanjšanje svetovnih zalog. Cene hrane po svetu so po podatkih ZN-a skoraj 30 odstotkov višje kot lani ob tem času, poroča BBC.

"Po svetu je dovolj hrane, če se zdaj odzovemo skupaj. Toda če ne rešimo te težave zdaj, se bomo v prihodnjih mesecih spopadli s širokim spektrom pomanjkanja hrane," je na srečanju v New Yorku dejal Guterres. Po njegovih besedah vojna skupaj z učinki podnebnih sprememb in pandemije "ogroža, da bo več deset milijonov ljudi pahnila v varnostno negotovost glede prehrane, ki ji bodo sledili podhranjenost in množična lakota". Ob tem je poudaril, da je edina učinkovita rešitev nastale krize obnova ukrajinske proizvodnje prehrane in ponovna vključitev gnojil, ki jih proizvajata Rusija in Belorusija, na svetovni trg.

V ZN-u se o reševanju nastalih razmer pogovarjajo z Rusijo in Ukrajino, pa tudi EU-jem in ZDA. "Kompleksne varnostne, gospodarske in finančne posledice zahtevajo dobro voljo vseh strani," je še dejal generalni sekretar ZN-a.

VS ZN-a poziva Rusijo, naj omogoči izvoz

Države članice Varnostnega sveta Združenih narodov so na današnjem posebnem zasedanju o prehranski varnosti na konfliktnih območjih znova pozvale Rusijo, naj omogoči izvoz pšenice iz ukrajinskih pristanišč ob Črnem morju.

Zasedanje je vodil ameriški državni sekretar Antony Blinken, ki je Rusijo pozval, naj preneha blokirati ukrajinska pristanišča ob Črnem morju in dovoli prost pretok vlakov in tovornjakov, ki vozijo hrano iz Ukrajine.

Spomnil je, da je Varnostni svet ZN-a leta 2018 sprejel resolucijo, s katero je obsodil stradanje otrok na vojnih območjih oziroma izkoriščanje hrane kot sredstva za vojno. To naj bi Rusija po njegovih besedah počela zdaj, ko želi izkoristiti lakoto za svoje vojne cilje v Ukrajini, ker ji z orožjem ne gre najbolje.

Baerbock: Rusija sprožila vojno proti žitu

Nemška zunanja ministrica Annalena Baerbock je prav tako obtožila Moskvo, da pomanjkanje hrane uporablja kot orožje. "Z blokado pristanišč, uničevanjem silosov, cest in železnic je Rusija sprožila vojno tudi proti žitu in povzročila globalno krizo oskrbe s hrano," je dejala.

Okrepitev prehranskih projektov

Svetovna banka je medtem sporočila, da bo za projekte, ki obravnavajo prehransko negotovost, namenila še dodatnih 11 milijard evrov. Skupno bo v prihodnjih 15 mesecih za omenjene projekte skupaj na voljo več kot 35 milijard evrov.

Po začetku ruske ofenzive v Ukrajini se je zlomil ukrajinski izvoz, sledil je velik skok cen poljščin in olja, ki so še narasle, potem ko je Indija v soboto prepovedala izvoz pšenice.

Po podatkih ZN-a je v ukrajinskih zalogah še približno 20 milijonov ton žit iz prejšnjih žetev, ki bi, če bi jih lahko dali na trg, zmanjšali pritisk na svetovne trge, še navaja BBC.

Rusija in Ukrajina skupaj proizvedeta skoraj tretjino vseh žit na svetu, Ukrajina pa je pred vojno izvažala približno 12 odstotkov vseh žit na svetu, 15 odstotkov koruze in kar polovico sončničnega olja. Njena glavna pristanišča so zdaj zaradi blokade ruskih ladij odrezana od sveta, kopenske poti pa so bistveno manj učinkovite.

Vrh o varnosti hrane: Največja kriza v sodobnem času

Blinken je medtem že v sredo na vrhu o varnosti hrane, na katerega Rusija ni bila povabljena, poudaril, da se svet srečuje z največjo svetovno krizo glede oskrbe s hrano v sodobnem času. Kriza se je razvijala več let, deloma pa so k temu pripomogle tudi podnebne spremembe in pandemija covida-19.

Samo v zadnjih dveh letih je število ljudi, ki nimajo zagotovljene varnosti glede oskrbe s hrano, naraslo s 135 na 276 milijonov. Ruska vojna proti Ukrajini grozi, da se bo to število povečalo še za 40 milijonov.

Guterres: Lakoto trpi 44 milijonov ljudi

Po besedah generalnega sekretarja ZN-a se sicer z lakoto spopada 44 milijonov ljudi v 38 državah sveta. "Ruska invazija je v resnici prekinila izvoz hrane iz Ukrajine," je še dejal Antonio Guterres.

Dodal je, da so cene hrane v Afriki in na Bližnjem vzhodu od začetka ruske vojne narasle za 30 odstotkov, 60 odstotkov podhranjenega prebivalstva sveta pa živi v konfliktnih območjih. Varnostni svet ZN-a je tudi pozval k ukrepanju, za kar pa ni veliko možnosti, ker ima Rusija v Varnostnem svetu pravico do veta.