Rusija iz zraka nenehno silovito napada cilje v Ukrajini. Foto: Reuters
Rusija iz zraka nenehno silovito napada cilje v Ukrajini. Foto: Reuters

Če je še avgusta Svetovna banka ocenjevala, da bodo stroški povojne obnove fizične infrastrukture v Ukrajini znašali 105 milijard dolarjev, pa je tri mesece pozneje to število po besedah ukrajinskega finančnega ministra Sergija Marčenka še naraslo, še posebej zaradi silovitih ruskih zračnih napadov na energetsko infrastrukturo.

"Žal se to število vsak dan povečuje in se bo v najslabšem primeru še znatno povečalo," je dejal v pogovoru za Reuters. V nekaterih evropskih krogih se ocenjuje, da bo celotna obnova Ukrajine po vojni, ki poteka že deseti mesec, stala več kot tisoč milijard evrov.

"Podpora naših mednarodnih partnerjev je za nas bistvenega pomena," je dejal Marčenko in navedel tudi 18 milijard evrov, ki jih je obljubila Evropska unija in so jih danes potrdili tudi v Evropskem parlamentu.

Ta sredstva bodo vezana na zavezanost Kijeva boju proti korupciji v državi in izvajanju pravosodne reforme. Posojilo mora na začetku decembra sicer soglasno odobriti še Svet EU-ja.

Denar bo v skladu s predlogom Evropske komisije namenjen kritju njenih ključnih tekočih stroškov, predvsem javnih storitev, kot so delovanje bolnišnic, šol in zagotavljanje stanovanj za preseljene ljudi.

"Ukrajina mora vedeti, da lahko računa na evropsko podporo tako dolgo, kot bo potrebno. EU je pripravljen zagotoviti redno in predvidljivo finančno pomoč, s katero bo do leta 2023 pomagal pokriti znaten del neposrednih finančnih potreb Ukrajine," je ob današnji odobritvi posojila dejala evropska poslanka, poročevalka za Ukrajino, Sandra Kalniete (EPP).

Od začetka vojne so sicer Evropska unija in njene države članice za podporo Ukrajini že zagotovile 19,7 milijarde evrov, od tega velik del v obliki makrofinančne pomoči, ki jo je Evropski parlament odobril septembra in julija.

Poleg tega je predsednica Evropskega parlamenta Roberta Metsola v sredo predstavila kampanjo Generatorji upanja, katere cilj je Ukrajini zagotoviti generatorje elektrike, ki bodo Ukrajincem zaradi nenehnih ruskih raketnih napadov na energetsko infrastrukturo pomagali preživeti zimo.

Iz Rusije so danes sporočili, da ima Kijev vse možnosti za izpolnitev zahtev Moskve in končanje trpljenja prebivalcev Ukrajine.

"Ukrajinsko vodstvo ima vse možnosti, da vzpostavi normalne razmere. Ima vse možnosti, da uredi razmere tako, da bo izpolnilo zahteve Rusije in v skladu s tem ustavilo vse mogoče trpljenje civilnega prebivalstva," je na novinarsko vprašanje o položaju ukrajinskih civilistov odgovoril tiskovni predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov.

Prebivalci Kijeva čakajo v vrsti za vodo. Foto: Reuters
Prebivalci Kijeva čakajo v vrsti za vodo. Foto: Reuters

Napoved novih sankcij EU-ja

Evropska unija pripravlja deveti sveženj sankcij proti Rusiji, je med obiskom na Finskem povedala predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen in hkrati izrazila prepričanje, da bodo skupaj s skupino G7 in drugimi pomembnimi partnerji kmalu uvedli cenovno kapico za rusko nafto.

"Trdo si prizadevamo, da bi Rusijo udarili tam, kjer jo boli, in tako omejili njeno zmogljivost vodenja vojne proti Ukrajini," je na skupni novinarski konferenci s predsednicama vlad Finske in Estonije ter namestnikom predsednika vlade Švedske dejala von der Leyen.

"Ne bomo počivali, dokler Ukrajina ne bo zmagala nad Putinom in njegovo nezakonito in barbarsko vojno," je še dejala o ruskem predsedniku.

Ruske napade na ukrajinsko civilno infrastrukturo je označila za vojni zločin in opozorila, da bodo številni Ukrajinci to zimo brez elektrike in marsikje tudi brez tekoče vode.

"Vem pa tudi, da bodo naši ukrajinski prijatelji premagali to tragedijo. Mi, Evropska unija, pa jim bomo v teh zelo težkih časih stali ob strani tako dolgo, kot bo to potrebno," je še dodala.

EU je prejšnji mesec odobril osmi sveženj sankcij proti Rusiji, ki med drugim vključuje pravno podlago za uvedbo cenovne kapice za rusko nafto in širi seznam posameznikov in pravnih oseb, za katere veljajo sankcije.

Zelenski pravi, da Rusija uporablja
Zelenski pravi, da Rusija uporablja "formulo terorja". Foto: EPA

Zelenski obtožil Rusijo vojnih zločinov

Po novem valu ruskih raketnih napadov v Ukrajini, ki so povzročili množične izpade elektrike, je ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski prek videopovezave na zasedanju Varnostnega sveta Rusijo obtožil zločinov proti človečnosti.

Zelenski je po poročanju BBC-ja dejal, da je ruska "formula terorja" prisilila "milijone ljudi, da živijo brez dobave energije, brez ogrevanja, brez vode" v temperaturah pod lediščem.

V zadnjih napadih je umrlo najmanj sedem ljudi, je sporočil Kijev. Iz omrežja so bile izključene tudi vse tri ukrajinske jedrske elektrarne, ki so pod nadzorom ukrajinskih oblasti. Jedrska elektrarna Zaporožje, ki je pod ruskim nadzorom, pa je bila znova prisiljena v uporabo dizelskih generatorjev za napajanje sistemov za hlajenje in ključno varnostno opremo.

Francoski predsednik Emmanuel Macron je sporočil, da ruski napadi na civilno infrastrukturo predstavljajo vojni zločin, podobno so sporočile tudi ZDA. Evropski parlament je sicer v sredo sprejel resolucijo, s katero je Rusijo označil za državo, ki sponzorira terorizem in uporablja teroristična sredstva.

Rusija stopnjuje napade na ukrajinsko energetsko infrastrukturo. Ukrajinske oblasti sporočajo, da so ti napadi povzročili ogromno škodo, več kot polovica ukrajinskega omrežja potrebuje popravilo.

Župan Kijeva Vitalij Kličko je dejal, da je najmanj 80 odstotkov prebivalcev glavnega mesta ostalo brez elektrike ali vode. Zelenski je sicer dejal, da je nekaterim drugim mestom, ki so bila tarča ruskih raket, uspelo znova zagotoviti elektriko, vključno z Lvovom, Odeso in Čerkasijem.

Tiskovni predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov zadnjih napadov ni komentiral, dejal pa je, da uspeh "posebne operacije", kakor Moskva imenuje vojno v Ukrajini, ni pod vprašajem.

Rusija v ZN-u napovedala nadaljevanje napadov

Ruski veleposlanik pri ZN-u Vasilij Nebenzja je na izrednem zasedanju Varnostnega sveta zagotovil, da bo Rusija nadaljevala napade na Ukrajino, dokler Kijev ne bo sprejel "realističnega" pristopa do pogajanj.

"Eden od ciljev posebne vojaške operacije je spodkopati bojne zmogljivosti ukrajinske vojske. In to bomo dosegli z vojaškimi sredstvi, dokler režim v Kijevu ne sprejme realističnega pristopa, ki bo omogočil ureditev težav, zaradi katerih smo sploh sprožili posebno vojaško operacijo," je trdil Nebenzja, ki se je znova pritožil, da je Zelenski na zasedanju sodeloval prek videopovezave, in dejal, da bi ga rad videl v New Yorku v živo.

Ameriška veleposlanica pri ZN-u Linda Thomas-Greenfield je ruskega predsednika Vladimirja Putina obtožila, da uporablja zimo kot orožje. Ruske napade je označila za "nečloveško strategijo, ki kaznuje ukrajinske moške, ženske in otroke". Na jugu države je bil v porodnišnici, ki jo je zadela raketa, ubit novorojenček.

Francoski veleposlanik Nicolas de Riviere je napade na energetski sistem Ukrajine označil za jasno kršitev humanitarnega prava. "Cilj je jasen: ob vojaških porazih sejati grozo. Nadaljevanja tega ne moremo prenašati," je dejal Francoz.

Rusijo so obsodili tudi nekateri drugi veleposlaniki znotraj Varnostnega sveta. Ukrepa ni bilo, ker ima Rusija pravico do veta.

Kijevčani se spoprijemajo z električnimi mrki. Foto: Reuters
Kijevčani se spoprijemajo z električnimi mrki. Foto: Reuters

Ukrajinske jedrske elektrarne znova priključili v omrežje

Tri jedrske elektrarne v Ukrajini, ki so še vedno pod nadzorom Kijeva, so znova priključene na električno omrežje, je sporočilo ukrajinsko ministrstvo za energetiko. Po ruskih raketnih napadih v sredo so jih namreč odklopili iz omrežja, do večera pa naj bi začele znova proizvajati elektriko za potrošnike.

"Po včerajšnjem obsežnem obstreljevanju je energetskim delavcem do jutra uspelo poenotiti elektroenergetski sistem in tri jedrske elektrarne znova priključiti v električno omrežje," so prek družbenih omrežij sporočili z ministrstva in napovedali, da naj bi dobava elektrike iz teh elektrarn stekla danes zvečer.

Medtem so prebivalci Kijeva in več drugih ukrajinskih mest še vedno brez elektrike. "Sedemdeset odstotkov prestolnice je še vedno brez elektrike," je sporočil kijevski župan Vitalij Kličko in dodal, da si energetska podjetja prizadevajo znova vzpostaviti dobavo.

Po besedah Klička je pristojnim službam na levem bregu ukrajinske prestolnice uspelo znova vzpostaviti oskrbo z vodo, ki je bila prav tako prekinjena zaradi ruskega obstreljevanja v sredo. Prebivalci upajo, da bo voda kmalu znova stekla tudi na desnem bregu mesta.

Po navedbah ukrajinske vojske so ruske sile v sredo na cilje po vsej državi izstrelile približno 70 manevrirnih raket in uporabile tudi brezpilotne letalnike. Zaradi poškodb na energetski infrastrukturi so se v več ukrajinskih mestih pojavili izpadi elektrike, o njih pa so poročali tudi iz sosednje Moldavije.

Izmenjava zapornikov

Ukrajina in Rusija sta si danes izmenjali 50 vojnih ujetnikov. Prvi je o izmenjavi poročal vodja kabineta ukrajinskega predsednika Andrij Jermak, kasneje pa jo je potrdilo tudi rusko obrambno ministrstvo.

"Danes smo iz ruskega ujetništva vrnili 50 ukrajinskih borcev," je na Tekegramu zapisal Jermak in dodal, da so bili med ukrajinskimi vojnimi ujetniki pripadniki nacionalne garde, mejne straže, mornarji in vojaki.

Ukrajina in Rusija sta od začetka ruske invazije izvedli več izmenjav ujetnikov. Po podatkih ukrajinskega koordinacijskega štaba pa je bilo doslej izpuščenih skupno 1269 Ukrajincev.
Najobsežnejša izmenjava doslej je potekala konec septembra. Takrat je Moskva v zameno za tesnega zaveznika Kremlja Viktorja Medvedčuka in 55 drugih ujetnikov Kijevu izročila več kot 200 Ukrajincev, med katerimi so bili tudi borci iz Mariupolja in deset tujcev.

Rusko obstreljevanje Hersona

V ruskem obstreljevanju mesta Herson, ki so ga nedavno ponovno zavzele ukrajinske sile, so bile ubite najmanj štiri osebe, deset pa jih je bilo ranjenih, je sporočil guverner regije Herson Jaroslav Janučevič.

"Ruski napadalci so z raketometi začeli obstreljevati stanovanjsko sosesko," je na Telegramu zapisal Janučevič in dodal, da je ena od stavb v mestu zagorela.

Do ruskega obstreljevanja prihaja v času, ko je Moskva ta mesec umaknila svoje sile iz južnega mesta Herson in nekatere od njih premestila na položaje v vzhodnih regijah Doneck in Lugansk. Herson je tudi edina regionalna prestolnica, ki jo je Rusom od začetka invazije uspelo zavzeti, in njihov umik od tam velja za enega največjih ruskih neuspehov v vojni.

Ukrajina je vstopila v deseti mesec vojne