Iva Ela je prišla s profesorjem kot pomočnica. Pokazala sta nam, kako pravilno rokovati z živalmi, saj zaradi upoštevanja priporočil v zvezi z virusom COVID 19 Nika in Nik tega ne moreta.

Kako dobro poznamo močvirsko sklednico in krastačo?

Nekaj dejstev o krastači:
· Roke je potrebno navlažiti pred in po rokovanju z živaljo. Pred rokovanjem zato, da živali ne poškodujemo kože, potem pa, da na svoje roke ne prenesemo kakšnih bakterij – mikroorganizmov s kože živali.
· Krastačina koža je strupena (izloča strup, ki za nas ni nevaren, strupne žleze so po celem telesu).
· Krastače so zavarovane živali. Če jih v naravi srečamo, jih ne vznemirjamo in ne prijemamo. Lahko pa jih opazujemo.

Krastače v naravi dočakajo okoli 12 let, v ujetništvu pa tudi do 50 let.   Foto: TV Slovenija
Krastače v naravi dočakajo okoli 12 let, v ujetništvu pa tudi do 50 let. Foto: TV Slovenija

Spoznali smo še eno zaščiteno žival pri nas - močvirsko sklednico. Tudi močvirska sklednica je zavarovana. Ogrožena je predvsem zaradi izsuševanja mokrišč, pa tudi zaradi vnosa tujerodnih vrst želv, na primer ameriških rdečevratk.
Ko je sklednica v nevarnosti, vpotegne glavo, noge in rep v oklep, ki jo dobro varuje pred poškodbami. Podobno kot krastača, tudi sklednica je različne žuželke, njihove ličinke in paglavce. Loti se tudi rib. Le občasno se prehranjuje s hrano rastlinskega izvora.

Močvirske sklednice dočakajo starost 40-60 let, v ujetništvu tudi več. Foto: TV Slovenija
Močvirske sklednice dočakajo starost 40-60 let, v ujetništvu tudi več. Foto: TV Slovenija