Infokanal je namenjen sledenju novic iz sveta gospodarstva, politike, športa, kulture, zabave, turizma, medicine, znanosti in podobnih tematikah, ki pomembno vplivajo na razvoj in analizo javnega obveščanja. Poleg najbolj svežih novic s spletne strani www.rtvslo.si pa lahko spremljate videospote slovenski in tujih glasbenih izvajalcev. Infokanal ne pozabi niti na najbolj svežo vremensko napoved in obvestila o stanju na slovenskih cestah

Glasbeni videospoti so dnevni video-glasbeni časovni pas urbanega slovenskega 'mainstreama', ki sega od popa in rocka, rapa, r'n'b-ja ter elektronike in vse tja do metala in alternative. Videospoti so predvajani po izboru uredništva Videotrak.

Dobrodošli v poletnem jutru iz Kopra. Ponudili vam bomo veliko poletnih, morskih tem, aktualnega dogajanja, govorili bomo z zanimivimi ljudmi, telovadili, potovali po vsej Primorski, iz naše kuhinje pa bo zadišalo po lahkotnih sredozemskih dobrotah.

V ljubljanski Drami smo s solisti in z orkestrom pod taktirko Mateta Bekavca in z interpretacijami igralca Uroša Fürsta posneli koncertni portret finskega skladatelja Jeana Sibeliusa. Na večeru so zazvenela dokaj neznana dela Sibeliusa, mnoga izmed njih so bila tokrat izvedena prvič v Sloveniji.
Večina skladb je bila napisanih za gledališče, nekatere je navdihnila finska poezija ali pa izredno poznavanje violine, inštrumenta, ki ga je obvladal od zgodnje mladosti. V večini pa se čuti Sibeliusova ljubezen do narave, do finske pokrajine, redkobesedno tiho hrepenenje, skoraj transcendentalna duhovnost brez primere. Urednica je Danica Dolinar, režiser Jan Zakonjšek.

Ko se v olimpijskem Riu de Janeiru brazilskim odbojkaricam na mivki ni izšlo z zlato medaljo, so bila dan kasneje pričakovanja v moškem finalu še toliko večja. Alison Cerutti in Bruno Oscar Schmidt Italijanoma nista ponudila priložnosti za presenečenje.

V finalu ženskega olimpijskega rokometnega turnirja v Riu sta se pomerili francoska in ruska reprezentanca. Srečali sta se že v predtekmovalni skupini, ko je bila za gol boljša Rusija. V finale se je uvrstila brez oddane točke, še največ dela pa je imela v polfinalu proti Norveški, ko je zmagala šele po podaljšku.

Pogovor z mag. Jankom Boštjančičem, direktorjem Parka vojaške zgodovine v Pivki, je najprej neverjetna zgodba o pogumni ideji in njeni uspešni uresničitvi, kar je sploh na področju kulture in dediščine dokaj unikatno. Boštjančič, gost tokratnega intervjuja, ki ga vodi dr. Jože Možina, je duša in gonilna sila sedaj največjega muzejskega kompleksa v Sloveniji. Uspeh pa je vse prej kot stvar naključja – gre za plod trdega dela, vztrajnosti in bogate vsebine, ki pritegne množice obiskovalcev. Park vojaške zgodovine je tako lani postal tudi najbolj obiskan muzej pri nas, kar je dodaten razlog, da spregovorimo, kako je prišlo do tega uspeha. Mag. Boštjančič je po izobrazbi gozdarski inžinir, kar je nekaj let z veseljem počel – a zanimanje za zgodovino je na koncu prevladalo.

Bila so vzorčna mesta socialistične države. 'Titova' mesta so metafora za razpad Jugoslavije, ki so jo razdejala vsiljena etnična in verska sovraštva.

Ali so bridke izkušnje prebivalcev teh mest spremenile odnos do drugačnosti, ali nestrpnost tli naprej? Ta kulturni prostor je stoletja živel v sožitju pod različnimi oblastniki in kulturne vezi so ostale.
V vsaki izmed šestih jugoslovanskih republik in dveh avtonomnih pokrajin Jugoslavije je po eno mesto nosilo Titovo ime. Štirim mestom, ki so bila predstavljena v prvem delu – Podgorici, Korenici, Vrbasu in Mitrovici – se v drugem delu pridružujejo Užice, Veles, Drvar in Velenje.
Užiška republika v zahodni Srbiji je bilo prvo svobodno ozemlje v okupirani Evropi, zato je tudi užiški mestni hostel tematsko posvečen temu obdobju. Takrat se je Tito za las izognil eksploziji v tovarni orožja. Trg partizanov sredi mesta je bil narejen kot kulisa za njegov spomenik, ki so ga leta 1991 odstranili.
V makedonskem Velesu je mogočna topilnica dajala kruh številnim meščanom, dokler je niso zaradi protestov zaprli. To je bilo prvo veliko okoljsko gibanje v Makedoniji. Mesto je dobilo novo gledališče, tu je Makedonski stripovski center, pred desetletji uspešno industrijsko mesto pa umira.
Titovo votlino v Drvarju so obiskovale množice iz vse Jugoslavije: tu so 25. maja 1944 Nemci s silovitim desantom hoteli uničiti Tita. Pol stoletja pozneje so iz tega bosenskohercegovskega kraja pregnali večino prebivalstva in tu so skoraj vsi bili begunci. Zaradi tajkunskih prevzemov ne deluje niti ena tovarna več in meščani so na protestu pokopali svoje mesto.
V Velenju je Titov spomenik še vedno na Titovem trgu. Turistična vodnica s pionirsko rutico in na kotalkah v sklopu projekta Doživetje socializma predstavlja modernistične značilnosti mesta. Mesto je zraslo zaradi rudnika lignita, potrebovalo je delovno silo iz vseh republik, zraslo je tudi z udarniškim delom, in med prebivalci so preživele vrednote solidarnosti, večkulturnosti in prijateljstva.

Glasbeni videospoti so dnevni video-glasbeni časovni pas urbanega slovenskega 'mainstreama', ki sega od popa in rocka, rapa, r'n'b-ja ter elektronike in vse tja do metala in alternative. Videospoti so predvajani po izboru uredništva Videotrak.

Film in televizija sta pomembna za ohranjanje baletne umetnosti in jo približujeta ljudem. V oddaji med drugim predstavljamo najstarejše videoposnetke baleta na naših tleh in čas petega desetletja ljubljanskega baletnega poklicnega ansambla. Po upokojitvi Pie Mlakar leta 1960 je ljubljanski balet 12 let vodil Henrik Neubauer. Srednja baletna šola je nadaljevala kakovostno vzgojo mladih in ansambel se je krepil z nekaterimi odličnimi diplomanti. Za ljubljanski balet so balete postavljali slovenski koreografi Metod Jeras, Henrik Neubauer, Vlasto Dedovič, Ivo Kosi, Milko Šparemblek, Ksenija Hribar, in tudi imena iz baletnega sveta: Anton Dolin, Aleksandra Balašova, Oleg Danovski, Sergej Lifar idr. Čas do 80. let 20. stoletja poleg številnih dragocenih arhivskih posnetkov osvetljujejo tudi baletni umetniki Pino Mlakar, Milko Šparemblek, Janez Mejač, Henrik Neubauer, Maruša in Vojko Vidmar, Ivo Kosi, Edi Dežman, in skladatelja Janez Gregorc ter Aldo Kumar. Avtorica in urednica Danica Dolinar, direktor fotografije Bojan Kastelic, mojster montaže Andrej Modic.

Tatjana in Klemen sta pred praznovanjem obletnice poroke in Tatjana načrtuje, da bosta na ta dan preživela romantičen večer v dvoje. A ko na moževi srajci zavoha ženski parfum, jo začenja razjedati ljubosumje. Prepričana je, da je moževo čudno obnašanje posledica prešuštva. Mirjano celo prepriča, da ga s taxijem zasledujeta po mestu. Medtem se Iva doma zavzeto ureja za delo v Klemnovi sprejemni pisarni, kar je zanjo nekaj novega, saj se ji že lep čas ni bilo treba kaj posebno urejati za službo. Igorja prešine nova ideja o poslu, ki jo tudi predstavi Ivi, a nje nič kaj ne navduši. Tatjana končno le izve, kaj je vzrok za Klemnovo čudno vedenje.

V vrvežu Coney Islanda petdesetih let prejšnjega stoletja se prepletejo usode štirih ljudi: nekdanje igralke Ginny, melanholične in muhaste natakarice, njenega neotesanega moža Humptyja, čednega mladega reševalca iz vode Mickeyja, ki sanja o pisateljski karieri, in Caroline, Humptyjeve odtujene hčerke, ki se v očetovem stanovanju skriva pred gangsterji. Film Woodyja Allena, postavljen pred slikovito kuliso Coney Islanda v petdesetih letih, je zgodba o ljubezni, prevarah in vlogah, ki jih igramo Juno Temple in drugiv vrtiljaku življenja.

WONDER WHEEL / LUNAPARK / ZDA / 2017
Režija: Woody Allen / Scenarij: Woody Allen / Igrajo: Kate Winslet, Jim Belushi, Justin Timberlake,

Naša gostja je bila zmagovalka filmskega festivala v Pulju, režiserka Dana Budisavljević. Je prva ženska, ki si je po letu 1957 prislužila zlato areno za režijo, in sicer z igrano-dokumentarnim filmom Dnevnik Diane Budisavljević. To je nekakšen hrvaški Schindlerjev seznam, saj je bila zgodba o Avstrijki, ki je v NDH rešila 10.000 srbskih otrok iz Jasenovca, skoraj neznana. Iz pozabe jo je potegnila prav režiserka Dana Budisavljević s skoraj enakim imenom kot junakinja filma – Diana Budisavljević. V oddaji boste spoznali tudi kuharja iz Črne gore Komnena Bakića in akademsko keramičarko iz Beograda Bojano Ristevski – oba zdaj domujeta v Ljubljani.

Glasbeni videospoti so dnevni video-glasbeni časovni pas urbanega slovenskega 'mainstreama', ki sega od popa in rocka, rapa, r'n'b-ja ter elektronike in vse tja do metala in alternative. Videospoti so predvajani po izboru uredništva Videotrak.

Infokanal je namenjen sledenju novic iz sveta gospodarstva, politike, športa, kulture, zabave, turizma, medicine, znanosti in podobnih tematikah, ki pomembno vplivajo na razvoj in analizo javnega obveščanja. Poleg najbolj svežih novic s spletne strani www.rtvslo.si pa lahko spremljate videospote slovenski in tujih glasbenih izvajalcev. Infokanal ne pozabi niti na najbolj svežo vremensko napoved in obvestila o stanju na slovenskih cestah