Če priusa polnimo z največ 3,5 kilovata moči, C-HR s pomočjo dveh nameščenih polnilnikov omogoča dvojno moč polnjenja, torej sedem kilovatov. Foto: MMC RTV SLO/Avtomobilnost
Če priusa polnimo z največ 3,5 kilovata moči, C-HR s pomočjo dveh nameščenih polnilnikov omogoča dvojno moč polnjenja, torej sedem kilovatov. Foto: MMC RTV SLO/Avtomobilnost

V tem primeru ne gre za striktno zaprto območje, kamor je vstop dovoljen le električnim avtomobilom – takšna imajo ali pa jih načrtujejo na primer v Londonu, Parizu, Oslu, Stockholmu in Amsterdamu –, ampak za območje, kjer poskušajo mestne oblasti gostoto prometa nekoliko zmanjšati s posebno, dodatno dajatvijo.

C-HR te dajatve sicer ni oproščen, saj ni 100-odstotno električno vozilo, vseeno pa omogoča povsem električno vožnjo. Ko v navigacijski sistem vnesemo cilj, ta prepozna območje nizkih izpustov in tako na tem mestu samodejno preklopi na povsem električno vožnjo.

Pri Toyoti predvidevajo, da bo s priključnohibridnim pogonom opremljen vsak četrti v Evropi prodan C-HR. Glavnino bo še naprej predstavljal klasični hibrid. Foto: MMC RTV SLO/Avtomobilnost
Pri Toyoti predvidevajo, da bo s priključnohibridnim pogonom opremljen vsak četrti v Evropi prodan C-HR. Glavnino bo še naprej predstavljal klasični hibrid. Foto: MMC RTV SLO/Avtomobilnost

Priključni hibrid v ta namen v primerjavi s klasičnim prinaša večjo baterijo in veliko več izključno električne vožnje. Ta baterija ima tako kot pri priusu kapaciteto 13,6 kilovatne ure. Če je v tem modelu pod zadnjimi sedeži, jo pri C-HR-ju najdemo skrito v dnu vozila. Baterija, ki jo proizvajajo v Turčiji, omogoča, da se pri mešani vožnji 66 kilometrov vozimo povsem na elektriko.

Nakup racionalen v primeru zmožnosti polnjenja

66 kilometrov je uradna številka pogosto dokaj težko dosegljivega standarda WLTP, a pri vožnji po lepo urejenih cestah v okolici Marseilla smo ugotovili, da je tokrat ta številka zelo realna. V praksi to pri ugodnih temperaturah omogoča kar precej povsem električne vožnje.
Na našem testu modela C-HR kot klasičnega hibrida smo ugotovili, da so njegove vozne lastnosti zelo dinamične – predvsem po zaslugi pete generacije Toyotinega hibridnega pogona, ki deluje zelo odzivno in linearno – torej nudi nekakšen “naraven” vozniški občutek in se ne zaganja v višje območje vrtljajev.

V primerjavi s klasičnim hibridom ta avtomobil izgubi zgolj 15 odstotkov prtljažnega prostora, ki ima prostornino 310 litrov. Foto: MMC RTV SLO/Avtomobilnost
V primerjavi s klasičnim hibridom ta avtomobil izgubi zgolj 15 odstotkov prtljažnega prostora, ki ima prostornino 310 litrov. Foto: MMC RTV SLO/Avtomobilnost

Dinamiko vožnje je Toyota poskušala ohraniti tudi pri nekoliko težjem priključnem hibridu, pa čeprav tokrat ni na voljo – po našem mnenju še bolj dinamičnega – štirikolesnega pogona, kar je, kot smo izvedeli, povsem trženjska odločitev.

Priključni hibrid C-HR z oznako 220 je tudi najzmogljivejša različica v ponudbi tega modela. Skupna sistemska moč bencinskega motorja in elektromotorja, ki je na prednji osi, je 163 kilovatov, kar pomeni, da se lahko ta avtomobil do 100 kilometrov na uro požene v dobrih sedmih sekundah.

13,6 kWh je na dnu vozila in v teoriji omogoča do 66 kilometrov električne vožnje. Foto: MMC RTV SLO/Avtomobilnost
13,6 kWh je na dnu vozila in v teoriji omogoča do 66 kilometrov električne vožnje. Foto: MMC RTV SLO/Avtomobilnost

V resnici menimo, da bo za nakup tega avtomobila še vedno moral pretehtati dejavnik racionalnosti – torej varčevanja z energijo oziroma vožnja na cenejši vir energije. In kot smo v Avtomobilnosti že večkrat poudarili, je nakup priključnega hibrida smiseln le, če ga boste vestno priklapljali na polnilni kabel.

Še več o tem zanimivem modelu pa v videoreportaži iz oddaje Avtomobilnost.