Tukaj postane vse skupaj zares zanimivo, saj to ni takšen CVT, kot ga običajno poznamo, z napetim jeklenim jermenom, ki se ga je pred leti prijela oznaka, da je zaspan in neodziven. Še posebej se ga je to prijelo v Evropi, ki je bila samodejnim menjalnikom dolgo izrazito nenaklonjena. Zdaj je več kot jasno, da je prihodnost tudi v Evropi zagotovo samo še v samodejnih menjalnikih.

Mimogrede, CVT je kratica za Continuously Variable Transmission, ali brezstopenjski menjalnik, Toyotina različica pa je e-CVT, ki je v resnici zelo drugačna zgodba in odgovor bi v resnici moral biti, da je v Toyotinih hibridih menjalnik HSD (Hybrid Synergy Drive). Ta namesto jeklenega jermena, ki je sicer jedro drugih CVT-menjalnikov, uporablja posebno rešitev sistema planetarnega gonila, elektromotorjev in generatorjev za pretvorbo in prenos moči.

Lahko bi rekli, da je ta rešitev sama po sebi združitev najboljšega iz dveh svetov, kot za Toyotine hibride sicer velja, le da gre tokrat za posebno združitev v svetu menjalnikov. Sicer pa so CVT-menjalniki v avtomobilskem svetu znani že dobro stoletje, saj izum kot tak sega v leto 1886. Njegova aplikacija v avtomobilski svet je bila počasna, še posebej, kot rečeno, v evropske avtomobile, kjer se je večina poskusov bolj klavrno končala. Nekatere znamke, ki so v preteklosti na naših tleh eksperimentirale s CVT-menjalniki, ki so poskušale z “umetnimi”, elektronsko programiranimi navideznimi prestavnimi razmerji pričarati občutke klasičnega preskoka iz ene prestave v drugo in so bile še najbližje večjim prodajnim uspehom.

Tovrstne menjalnike poznamo iz skuterjev

Kljub temu pa to vrsto menjalnikov srečamo na vsakem koraku tudi na naših cestah, še posebej v mestih, saj so z brezstopenjskimi menjalniki najpogosteje opremljeni skuterji in podobni mopedi. Zanje je pri pospeševanju tipičen dolg neprekinjen zvok pospeševanja. Izjemna tehnološka vizija Toyotinega sistema pa je tudi v tem, da omogoča stalno nadgrajevanje in s tem na eni strani nižanje porabe energije, tako bencina kot elektrike, in na drugi strani sočasno povečevanje moči in vozne dinamike.

Zaradi kompleksnosti mehanskega sklopa je za brezhibno delovanje ključnega pomena tudi natančen elektronski nadzor. Elektronski nadzorni sistem spremlja različne dejavnike, kot so hitrost vozila, obremenitev motorja, raven napolnjenosti baterije in še veliko drugih, na podlagi teh informacij pa se na to prilagaja delovanje planetarnega sistema ter delovanje bencinskega motorja in električnih motorjev. Vse skupaj pa omogoča optimizacijo učinkovitosti moči in zmogljivosti glede na vozne razmere. Tudi zato je podatek, ki ga navajajo pri Toyoti, da lahko njihova najnovejša flota hibridno električnih vozil prevozi več kot 50 odstotkov električnih kilometrov, resnično velik in pomemben tehnološki dosežek.