Za marsikoga je Land Rover avtomobilska znamka s posebnim značajem. Težko bi zapisali, da izraža angleški značaj, ker ga brez dvoma v marsičem celo prekaša, le ko je govor o kraljestvu, se stvari izenačijo. Zdaj, ko kraljice ni več, so karte premešane. Tako kot je premešano, pomešano in nasploh popolnoma prenovljeno poslanstvo Range Roverja.

Z zadnjimi prenovami so namreč pri znamki ohranili hierarhijo, a posamezni modeli vsak zase v določenih segmentih prekaša višje postavljenega. In če po nekem tradicionalnem razporedu vrh zaseda kraljevski range rover, je range rover sport v tem trenutku čisto blizu vrha.

Voznik nima občutka, da vozi velik avto

Če je sport ob svojem rojstvu pred slabimi 20 leti ponujal pomanjšano različico range roverja, vključno z njegovo škatlasto obliko, je zdaj v tretji generaciji še bolj prefinjeno zaobljen. Čeprav je na cesti videti ogromen, je sport na papirju precej krajši in nižji od klasičnega range roverja. Tudi vstop v razkošno in prostorsko ogromno kabino ne obeta do ozke ceste prijaznega avtomobila, a ko sedeš za volanski obroč, ko si nastaviš tako sedež kot volanski obroč in spelješ, se v hipu vse spremeni. Voznika prevzame občutek, da vozi manjši avto, kot range rover sport v resnici je. Prvič, zato ker je izjemno gibek, karoserijsko 'porezan' ravno tam, kjer mora biti, in predvsem zato, ker je notranjost na zares visoki kakovostni ravni.

Voznik je kralj

V testnem avtu je izstopala belo-črna kombinacija, ki sicer dolgoročno ne obeta nič dobrega, saj so se že na skoraj novem sedežu poznali odtisi modrih kavbojk, a videti je izjemno. Občutek prestiža še nadgradi in mu vtisne ravno pravšnji odtenek športnosti. Tudi v tem modelu je lahko voznik kralj. Ali kraljica, če želite.

Zaslon za volanskim obročem je prijazen tako s podanimi informacijami kot prilagodljivostjo. Osrednji, četudi ni vgrajen, in zdi se, kot da je bil v avto dodan pozneje, pa je vseeno dovolj eleganten in predvsem preprosto uporaben tudi med vožnjo po neravni cesti. Zajetna sredinska konzola ponuja še všečno prestavno ročico in gumbe ter stikala za izbiro voznih programov in nastavitev podvozja.

Vozne lastnosti navdušijo

Na področju vožnje je range rover sport pravi specialist. Konfiguracija podvozja, njegova zmogljivost, predvsem pa trpežnost in prilagodljivost preprosto navdušujejo. Laik si težko predstavlja, kaj ta avto dejansko zmore. In če verjamemo inženirjem, ki so ga naredili in v isti sapi zatrjevali, da v prav vsem prekaša predhodnika, potem za ta avto malodane ni ovir. Z drugo generacijo smo se v Maroku vozili ne po kamnih, ampak skalah, ko peš zagotovo ne bi šlo, v avtu pa je bilo vse videti zelo preprosto. In ker novinec dejansko ponuja boljše podvozje, večjo prilagodljivost in navsezadnje tudi moderen pogonski agregat, dvoma o njegovih zmogljivostih preprosto ni.

Je pa res, da bo kljub sposobnosti plezanja, brodenja v do 90 centimetrov globoki vodi in prilagodljivega štirikolesnega pogon večina sportov svoj življenjski cikel preživela na asfaltni podlagi in v mestni džungli. Pri tem mu bodo v pomoč odličen, hiter in natančen ZF-jev osemstopenjski samodejni menjalnik, pa računalniško nadzorovani in z zračnimi blazinami podprti blažilci ter predvsem krmiljenje zadnjih koles. Do 7,3 stopinje se zadnja kolesa lahko zasučejo v nasprotno smer od prednjih, kadar je hitrost manjša od 50 km/h, s tem pa za obrat zadostuje manj kot 11 metrov površine, kar je na ravni avtomobila srednjega razreda.

Poraba na testnem krogu: 3,4 l/100 km

In zdaj še najboljše. Že res, da bi ob prosti izbiri verjetno izbral osemvaljni agregat, ob potrebi po vožnji na dolge razdalje dizelskega, a v testnem avtu je bil pod mogočnim motornim pokrovom priključnohibridni sklop. Sestavljen iz bencinskega 3-litrskega šestvaljnika in električnega motorja, ponuja 375 kW sistemske moči ali lažje berljivih 510 'konj'. Po njegovi zaslugi skoraj tri tone težka gmota z mesta do 100 km/h pospeši v le 5,4 sekunde. Če kje, potem pri pospešku pride do izraza in pravega pomena oznaka sport. Še bolj osupljivo je to, da hibridni sklop ponuja 105-kilovatni električni motor, ki skupaj z baterijami z zmogljivostjo 38,2 kWh poskrbita, da se lahko samo na električni pogon vozite do tovarniško obljubljenih 113 kilometrov. No, v resnici se nam je uspelo brez težav dobrih 90, kar je krepko pripomoglo tudi k odlični porabi na našem normnem krogu, ko je porabil le 3,4 litra bencina.

Sicer pa je poraba pri tako velikem avtomobilu relativna stvar. Ob priganjanju je lahko 15 litrov, ob zmerni vožnji 10, če pa bo lastnik redno polnil baterijo in vozil zmerno, pa dnevne potrebe brez težav prevozi brez kaplje bencina.

Pod črto

Takšne razprave se zdijo takoj brezpredmetne, če omenim ceno avtomobila. Kdor zbere 157.000 evrov za takšen avto, verjetno težav s plačevanjem bencina nima. Zato naj bo poraba bencina zgolj kot zanimiv podatek, kaj vse sodoben stroj zmore. Lastnik se lahko s temi podatki pohvali, na podlagi le-teh pa se za nakup takšnega avta pač ne bo odločil.

Tudi ni potrebe, ker ta avto poleg omenjenega agregata ponuja še nešteto drugih, prav tako odličnih stvari. Verjamemo, da se je ob omembi cene marsikomu pojavil cmok v grlu. Da, obstajajo še dražji avtomobili in prav je tako. Nekateri si kupujemo desetkrat cenejše avtomobile, in to se nam zdi v redu. Če bi zaslužili desetkrat več, potem bi bili z nakupom tako dragega avtomobila na istem. Torej je matematika popolnoma preprosta. Če veliko zaslužiš, lahko veliko porabiš. Vedno pa porabimo toliko, kot si privoščimo. Vsaj v teoriji bi moralo biti tako, mar ne?