Avtomobilska industrija še vedno kaže razumevanje glede zmožnosti motorjev z notranjim izgorevanjem, da lahko zadovoljijo nove zahteve proti onesnaževanju. Na to kaže tudi odziv trga, ki še vedno kot prvo izbiro v vozilih množično izkazuje motorje na notranje izgorevanje. A točka preloma se bliža, na kar kažejo tudi napovedi in odločitve avtomobilskih gigantov v zadnjih dneh, tednih in mesecih.

Ko je bil Volkswagen leta 2015 ujet pri goljufijah emisijskih testov, so se zakonodajalci in avtomobilska industrija drastično obrnili k elektrifikaciji. Dieselgate je sprožil globalno zaostritev predpisov o dovoljenih emisijah. Zmanjšalo se je povpraševanje po dizelsko gnanih vozilih. Medtem ko je del avtomobilske industrije skoraj ustavil razvoj nove generacije motorjev z notranjim izgorevanjem in se usmeril k elektrifikaciji ter samodejni vožnji, pa je trg pokazal, da ljudje še niso pripravljeni na nakup električnega vozila. Ali pa, da do zdaj še niso bili.

Električni še vedno nišni
Po pisanju Automotive News Europe (ANE) je električno vozilo še vedno nišni izdelek, saj so jih lani po vsem svetu prodali le 1,26 milijona, kar je 1,5 odstotka od 86 milijonov avtomobilov, prodanih po vsem svetu. Tudi na račun ponudbe, ki je še vedno slaba v primerjavi z dizelskimi oziroma bencinskimi modeli.

Vodilni možje avtomobilske industrije in bančniki menijo, da bo moralo v prihodnjih 12 do 24 mesecih priti do konsolidacije, ki bo med kupci in prodajalci zapolnila vrzel v pričakovanjih glede cene vozil. Analitiki napovedujejo, da se bo točka preloma, ko bodo ljudje na prvo mesto postavili elektrificirano vozilo, zgodila sredi prihodnjega desetletja.

Manjkajo električni športni terenci
Pri Miniju so ob svetovni premieri svojega prvega električnega modela cooper SE poudarili, da verjamejo, da bo prehod k elektrifikaciji najhitrejši v mestih in urbanih okoljih, zato upajo v trivratnega električnega cooperja, ki razen električnega pogona bistveno ne odstopa od konvencionalnega brata, niti po ikonični obliki ne.

Mini je del skupine BMW, kjer prehitevajo cilje glede elektrifikacije. Pri skupini BMW bodo imeli do leta 2023, in ne leta 2025, kot so sprva predvidevali, že 25 elektrificiranih vozil. Od tega bo vsaj polovica popolnoma električnih. Avtomobilski proizvajalci verjamejo, da bodo k preboju k elektrifikaciji pomagali električni športni terenci, ki šele prihajajo na trg. Trenutno je od 100-odstotno električnih SUV-vozil malo. Možno je kupiti hyundai kono ali pa premium audija e-tron in jaguarja i-pace. To dokazuje tudi priključno hibridni mitsubishi outlander, ki je med najstarejšimi vozili na trgu v svojem razredu, pa vseeno po prodaji v Evropi prekaša večino tekmecev.

Motorji na notranje izgorevanje imajo potencial
Kljub temu pa številni proizvajalci vozil še vedno verjamejo, da so lahko pri izpolnjevanju emisijskih zahtev uspešni tudi z dizelskimi in bencinskimi motorji. Navsezadnje so prav pri BMW-ju na svojem letnem kongresu povedali, da računajo na dizelske motorje vsaj še naslednjih 20 let, na bencinske pa še desetletje dlje. Reinhard Kuehn, vodja evropske avtomobilske industrije v Deutsche Bank, je za ANE povedal, da bo še vedno povpraševanje po motorjih z notranjim izgorevanjem, ki so skladni z emisijami, in tako bodo proizvajalci avtomobilov in dobavitelji, ki bodo lahko ponudili tehnologijo, na boljšem.

Medtem ko se proizvodna zmogljivost bencinskih in dizelskih motorjev zmanjšuje, bi se morali dobavitelji združiti, meni bankir. Volkswagen, eden največjih proizvajalcev motorjev, je leta 2018 najavil, da bo svojo zadnjo generacijo motorjev z notranjim izgorevanjem predstavil do leta 2026, medtem ko so pri Fordu pred dvema mesecema že napovedali, da bodo v Evropi zaprli dve svoji tovarni.

Treba je prepričati tudi dobavitelje
"Dobiček podjetij pri tehnologijah, povezanih z motorji na notranje izgorevanje, se z vzponom električnih vozil in digitalizacijo avtomobilske industrije zmanjšuje," je za ANE povedal direktor Goldman Sachsa Axel Hoefer.

Volkswagen je že opozoril svoje dobavitelje, da pripravijo celotno industrijo na upočasnitev proizvodnje motorjev z notranjim izgorevanjem in pospešitev proizvodnje električnih vozil. Podjetje je preoblikovalo 16 tovarn za izdelavo električnih vozil, do sredine leta 2023 pa nameravajo proizvajati že 33 električnih modelov pod znamkami Škoda, Audi, Volkswagen in Seat, s čimer bodo celotno dobavno verigo avtomobilske industrije obrnili na glavo.

"Nobenega smisla ne vidimo, da bi tovarne delale samo s 40-odstotno zmogljivostjo," je za Reuters povedal vodja nabave pri Volkswagnu Stefan Sommer. V Evropi je več kot 120 tovarn, ki proizvajajo komponente motorjev z notranjim izgorevanjem.
Nemško združenje za avtomobilsko industrijo VDA pravi, da je v Nemčiji 436.000 delovnih mest vezanih na proizvodnjo motorjev.

"S strožjimi predpisi o emisijah, zlasti v Evropi, nekateri proizvajalci zaostajajo glede svoje sposobnosti razvoja motorjev, ki so skladni z zakonodajo," je povedal Franciscus van Meel, vodja BMW-ja za razvoj vozil.

Fordovi električni na Volkswagnovi platformi
Za pospešitev elektrifikacije bodo pomembna tudi povezovanja med avtomobilskimi proizvajalci. Tako kot je med Volkswagnom in Fordom, ki sta pretekli petek uradno predstavila sodelovanje na področju električnih in avtonomnih vozil. Po dogovoru je Volkswagen investiral v Fordovo družbo za avtonomna vozila, Ford pa bo električna vozila proizvajal na Volkswagnovi platformi. Pri Fordu so najavili, da bodo v šestletnem obdobju od leta 2023 naprej v Evropi prodali kar 600 tisoč vozil, izdelanih na VW arhitekturi za električna vozila, Volkswagen pa na omenjeni arhitekturi namerava v 10 letih proizvesti kar 15 milijonov avtomobilov.
Točka preloma je blizu.