Ob množičnih naletih vozil na cestah v megli, ki so pojav tudi na slovenskih cestah, posledice pa so pogosto tragične, so ugotovitve, da so vozniki pri zelo zelo zmanjšani vidljivosti vozili z bistveno preveliko hitrostjo. Celo s hitrostmi, ki so na avtocesti že presežene, več kot 130 km/h.

Na Darsu so nam odgovorili, da je ob zmanjšani vidljivosti v megli najbolj pogost vzrok za prometne nesreče človeški faktor, predvsem prevelike hitrosti. "Kot ugotavljamo v naših nadzornih centrih, se hitrost vozil ob megli dejansko zmanjša, a o številkah težko govorimo, saj si le-teh posebej ne beležimo," so nam odgovorili z Darsa in dodali, da bi se seveda lahko izognili marsikateri tragični nesreči v preteklosti, če bi se vozniki držali priporočene hitrosti v vožnji v megli. "Reakcije voznikov so ob megli slabše in predvsem različne. Nekateri so izredno pazljivi, spet drugi vozijo, kot da jih megla ne ovira. A zagotovo to niso normalne okoliščine za vožnjo in treba se je razmeram prilagoditi in hitrost zmanjšati," odgovarjajo na Darsu, kjer stalno izboljšujejo signalizacijo za vožnjo v zmanjšani vidljivosti.

Novi sistemi za obveščanje

Kot pojasnjujejo, je ena od vlog Darsa predvsem pravočasno obveščanje in vodenje prometa, to je dajanje ustreznih vsebin na znake spremenljive prometne signalizacije. Tako so na Golem Vrhu pred leti začeli z vpeljevanjem sistema vidnega vodenja prometa. Ta vključuje cestne vremenske postaje, ki v primeru zmanjšane vidljivosti samodejno vklopijo osvetlitev led na obeh straneh vozišča. "V letošnjem letu smo sistem vzpostavili tudi na višnjegorskem klancu v smeri Novega mesta," pravijo na Darsu.

Z vidika infrastrukture bodo nadaljevali s projektom "vidnega vodenja prometa", z vidika preventive pa opozarjali voznike na nevarnost megle predvsem prek prometnih informacij in aplikacije Promet+. Kot pojasnjujejo, je takšna informacija v realnem času za voznika zelo pomembna in glede na okoliščine, v katerih vozi, zelo dobrodošla, saj veliko bolj dojame njeno sporočilo.

Zanimalo nas je tudi, na kakšen način določijo, kakšna naj bo priporočena hitrost v megli? Gre za neko standardno omejitev hitrosti, ko se pojavi megla, ali jo prilagajajo? Na Darsu odgovarjajo: "Ustrezna omejitev hitrosti je odvisna od stopnje vidljivosti, ki se določi na podlagi vremenskih podatkov, zbranih prek merilnikov vidljivosti. Ločimo pet stopenj: V0 predstavlja normalno vidljivost (> 250 metrov), najslabša je vidljivost V4 – 4. stopnja, zelo gosta megla/zelo slaba vidljivost (< 50 metrov). Vmes so še stopnje V1, V2, in V3. Za vsako od teh stopenj je vnaprej določena dovoljena največja hitrost vožnje in sistem glede na stopnjo vidljivosti samodejno prilagaja tudi omejitve hitrosti."

Sprednje luči delujejo, zadnje ne

Pri tem velja opozoriti na težavo, ki so jo zakuhali inženirji avtomobilov. Razvadili so nas z avtomobili s samodejnimi lučmi. A pri tem za dnevno vožnjo določili le prednje dnevne luči, zadke pa imajo moderni avtomobili pogosto neosvetljene. In te moderne avtomatske luči megle pogosto ne zaznajo. Zato se nekateri novodobni avtomobili po megli redno vozijo neosvetljeni od zadaj. Seveda je nujno ročno ukrepanje. To je popolnoma preprosta operacija, a kot kažejo Darsove merilne postaje, očitno za mnoge voznike prezahtevna.

"Zagotovo je teh voznikov vsak dan kar nekaj. Ko govorimo o megli, je takšna situacija na cestah še bistveno bolj nevarna. Dolžnost voznikov mora biti, da poznajo delovanje svojih žarometov in jih pravilno uporabljajo. Ne nazadnje gre za njihovo lastno varnost in seveda tudi varnost drugih udeležencev," pojasnjujejo na Darsu, kjer opažajo še eno težavo, to je nepravilna uporaba luči za meglo. "Naše priporočilo gre predvsem v smeri, naj bodo vozniki pazljivi in jih uporabljajo le takrat, ko je to potrebno in jih izključijo takoj, ko slabe vidljivosti ni več. Sicer po naših opažanjih vozniki meglenk ne uporabljajo masovno, predvsem pa jih pravočasno ne izklopijo," zaključujejo.