Andrej Brglez pravi, da je vožnja prav posebna oblika sodelovanja med človekom in strojem. Foto: MMC RTV SLO/Avtomobilnost
Andrej Brglez pravi, da je vožnja prav posebna oblika sodelovanja med človekom in strojem. Foto: MMC RTV SLO/Avtomobilnost

Ste se kdaj vprašali, zakaj je v svetu avtomobilizma tako veliko kultnih znamk? In kupcev, ki jim določena znamka pomeni tako veliko, da so jo pripravljeni hvaliti, braniti, se z njo postavljati in se do te mere poistovetiti, da si njen znak vtisnejo v kožo. Kje nastopi meja, ko ljudje nekemu izdelku namenijo tako vrednost in zakaj.

Prvi razlog je zagotovo v tem, da je vožnja avtomobila čustvena izkušnja.

Čas, preživet v avtomobilu, je po eni strani akumulacija neštetih izkušenj, doživetji, spominov na kraje in ljudi, po drugi pa je vožnja prav posebna oblika sodelovanja človeka s strojem. Tudi zato dajo ljudje avtomobilom ljubkovalna imena ali pa jih po dolgi in naporni vožnji potrepljajo in rečejo: "Dobro sva tole odpeljala."

Potem pa je tu še kult posamezne znamke. V svetu avtomobilskih znamk je religioznih skupnosti veliko. Honda je že ena izmed njih. Je pa danes produkcija novih znamk po dolgem času spet večja kot pred leti, kar je posledica elektrifikacije. In zdi se, da znamka danes za dosego kulta potrebuje manj časa kot nekoč. Tudi manj truda.

Za dosego pravega kulta je potreben tudi čas. Honda na primer civic pili že enajst generacij. Tesla je na drugi strani na inovativen način zasedla digitalno krajino z zgodbo o novi drugačni mobilnosti. Foto: MMC RTV SLO/Avtomobilnost
Za dosego pravega kulta je potreben tudi čas. Honda na primer civic pili že enajst generacij. Tesla je na drugi strani na inovativen način zasedla digitalno krajino z zgodbo o novi drugačni mobilnosti. Foto: MMC RTV SLO/Avtomobilnost

Tesla je že tak primer. Musk pri prodaji avtomobilov ni odkril nič novega, je pa na inovativen način zasedel digitalno krajino z zgodbo o novi drugačni mobilnosti, ki je s Teslo že tu. Dobro, ni, ampak mogoče bo jutri ali pa tudi ne, saj je vseeno, pomembna je produkcija novic. Vsak dan je treba tvitniti nekaj usodno novega. Tudi če informacija ne pove nič, ima zjutraj veliko vrednost, opoldan srednjo, zvečer pa nobene več.

Za kult je potreben čas

Ampak za dosego pravega kulta je potreben tudi čas. Mogoče se je ta skrajšal, a toliko spet ne. Soiciro Honda, popolno nasprotje Muska, se je je rodil v vasi pod goro Fudži revnemu kovaču, ki je popoldne popravljal kolesa. Soiciro mu je pomagal, tehnika pa ga je tako zanimala, da je "šprical" šolo, šel pri petnajstih v beli svet, v Tokio in v avtomobilsko delavnico. Na začetku po delavnici še pometati ni smel, ampak je moral paziti na lastnikovega dojenčka, potem si je prigaral zaupanje, spoštovanje in na koncu naredil največjo tovarno motociklov in potem še avtomobilov. Vse to v življenju enega skromnega Japonca, ki je rad rekel, da uspeh predstavlja en odstotek dela, ki pa je rezultat 99 odstotkov prejšnjih neuspešnih poskusov.

Vprašanje, ali bi bil Soiciro s takim načinom dela in razmišljanja uspešen tudi danes. Ni bil namreč naklonjen temu, da bi veliko govoril o tem, kaj vse bo naredil, ali da bi se na veliko hvalil. Je pa naredil odlične motocikle, avtomobile, robote, letala, agregate, kolesa, kosilnice ...

Obvestilo uredništva:

Mnenje avtorice oziroma avtorja ne odraža nujno stališč uredništev RTV Slovenija.