Sploh nisem vedela, da Ljubljana premore take slikovite like, kot so se zbrali na šovu legendarnega rockerja: dolgi lasje, majice Lynyrd Skynyrd, kavbojski klobuki in/ali škornji, kariraste srajce, oprijete kavbojke in rdeče rutke okoli glave ... Že občinstvo je v nas zbujalo občutek, da smo se znašli na eni tistih očarljivih skedenjskih veselic v srcu ZDA. Mikrofon, ozaljšan s šopkom slamnatih bilk, je bil le še pika na i.

Grenak začetek ...
Fogerty, ki je zaslovel kot frontman rockvelikanov Creedence Clearwater Revival, si je sicer privoščil enourno zamudo, namesto predskupine pa je občinstvo ogreval kar radio z uspešnicami Fogertyjevih sodobnikov - od Hendrixa do Pettyja -, glasne "buje" pa je izzvala še prošnja, da naj se ne uporablja ne fotoaparatov, ne mobilcev, ne drugih snemalcev. "Please support the original John Fogerty merchendise. Majice lahko kupite levo od odra."

... sladko nadaljevanje
A vse negodovanje je takoj izginilo, ko je ameriški veteran zarockal prvi komad, Travellin Band. Ozvočenje je pri tem še malce škripalo, a težava je bila v nadaljevanju že odpravljena, Fogerty pa je nemudoma našel stik s svojim energičnim, poskočnim nastopom in ljudskim ("folksy") pristopom, ki je vključeval kramljanje s prvimi vrstami v pojočem naglasu (ob katerem bi Johna prej postavili v kako ameriško južnjaško državo, ne pa elitni severnokalifornijski Berkley, od koder prihaja) in z vzkliki"God Bless You".

Od kitarskih jamov do country viž
V polni dve uri je Fogertyju s svojo izvrstno spremljevalno skupino uspelo spraviti ravno pravo kombinacijo svojih novejših, post-CCR komadov (Don't You Wish it was True, Revival), predelav (Don't Mess With My Tu Tu prijatelja Denisa La Salla) in CCR-klasik, ob katerih je občinstvo navdušeno pritegnilo (Have You Ever Seen the Rain, Bad Moon Rising, Down of the Corner).

Poslušalcev mu ni uspelo izgubiti niti za trenutek - pa najsi nam je postregel z udarnim rockom, kitarskimi solažami, pojočim countryjem, močvirskim blues rockom ali pa celo s ščepcem bluegrassa.

Hočete videti, kaj je narisala moja hčerkica?
Simpatična (čeravno rahlo bizarna za povprečnega slovenskega poslušalca) je bila tudi Johnova interakcija z občinstvom med komadi: anekdota o plavanju s pravnukom Buffalo Bill Codyja, vtisi z Woodstocka pred Who'll stop the rain, obvezna protibushevska in proobamova retorika pred Gunslingerjem, ljubezenska zgodovina z njegovo Julie pred romantično kavbojsko balado Broken Down Cowboy in razkazovanje risbe morskega konjička svoje male hčerkice pred Have You Ever Seen the Rain?.

Vrhunec je večer dosegel v zadnji tretjini, ko je za svojih 63 let neverjetno poskočen in poplesujoč rocker nanizal tri udarne hite skupaj: Down on the Corner, Up Around the Bend in Hey, Tonight.

Za konec še Proud Marry
Za bis (na katerega so se fantje vrnili brez odvečnega zavlačevanja) pa še Rockin' All Over the World in obvezna Proud Marry. Na tej točki je Fogerty zamenjal še svojo 20. kitaro, bobnar je pometal palčke med razgreto množico, sicer večno prisotno ritmično kimanje glav občinstva pa so zamenjali navdušeni ploski in skupinsko "Rollin' on a River".

Potešeni s(m)o bili prav vsi - od navadnih rockovskih oboževalcev do nekaterih bolj zvenečih imen, ki smo jih opazili (Zoran Predin, Dragan Bulič, Cene iz Siddharte). Upamo samo, da bi tak adrenalinski odmerek rocka pogosteje zataval v naše kraje.

Kaja Sajovic