Kakšen jezik se bo govoril leta 2210? Je urbana slovenščina sploh še slovenščina ali ta izginja? S temi vprašanji se ukvarja dokumentarni film Urbana slovenščina. Foto: TV Slovenija
Kakšen jezik se bo govoril leta 2210? Je urbana slovenščina sploh še slovenščina ali ta izginja? S temi vprašanji se ukvarja dokumentarni film Urbana slovenščina. Foto: TV Slovenija

"Leta 2210 nobedn ne bo več govoru slovensk, leta 2210 nobedn ne bo razumeu teh besed ..." poje Nipke v skladbi 2210 z albuma Buden, ki je v produkciji Dravle records in koprodukciji ZKP RTV združil trenutno najbolj vroče glasbenike med mladimi. S privoljenjem mojstra Mojmirja Sepeta je v skladbi uporabljen del refrena zimzelene popevke Brez besed, s katero se je v izvedbi Berte Ambrož na Evroviziji leta 1966 prvič slišal slovenski jezik.

"Priznam, da sem prva besedila začel pisati v angleščini. Mogoče takrat še nisem imel tok občutka, da zna bit slovenščina lepa, da zna bit slovenščina spevna, da zna bit melodična, da je v bistvu ful romantična in tok posebna koker je. K sem to začeu ukomponirat v svoje komade, ko sem nekak uporabu isti besednjak koker ga uporabljam v pogovornem jeziku, takrat sem začutu, da so nekak moji komadi začeli dobivat to pravo obliko in mojo identiteto. Ko poslušaš moj komad, imaš filing kot, da se z mano pogovarjaš," v dokumentarnem filmu Maje Pavlin Urbana slovenščina razlaga Nipke, ki ravno danes predstavlja videospot za skladbo 2210.

Profesor slovenščine Igor Saksida pa doda: "Eni imajo občutek, da slovenščina med mladimi umira. Marsikdo bi rekel, da mladi nič ne berejo, ali pa, če že berejo, berejo samo nekaj na internetu. Poslušajo itak samo angleško muziko, kvarijo slovenščino s pretirano rabo tujk." "Nekateri bodo celo rekli, da mladi sploh več ne govorijo slovensko. 'Poglej, še celo Saksida – na faksu uči, pa si upa uporabljati besede, kot so kul, ful pa tako naprej. Kam smo prišli. Zakaj smo to našo sveto slovenščino pripeljali tako rekoč na rob izumrtja!?'" še ponazori.

Jovo: Mladi uporabljajo slovenščino, a svojo različico

Damjan Jovič - Jovo iz založbe Dravle records je ob tem prepričan, da mladi kljub vsemu govorijo slovensko. "V neki svoji verziji uporabljajo svoj sleng, jezik se spreminja tako kot vsak jezik, je pa res, da živim v eri interneta, v eri neke globalizacije, kjer so drugi produkti, druga glasba in neke druge scene, marketinško toliko močnejše in bolj zanimive kot naša domača scena. Ta je pač 'tamalim' bolj zanimiva in mi moramo z domačimi, z domačo produkcijo, ki je narejena za par tisoč evrov, konkurirati stvarem, ki so sproducirane za sto tisoč ali pa milijon evrov," opozarja.

Sam sicer ugotavlja, da je bilo še pred dvema, tremi desetletji v slovenskem jeziku veliko nemških besed, potem je prišla generacija, ki je uporabljala "40 odstotkov angleščine, 20 odstotkov srbščine". "Tako da bi rekel, da je sleng govorica časa. Tudi po slengu boš lahko ocenil: To je iz 90-ih, 80-ih, to je iz 2020, to je … Zeitgeist."

Profesorica slovenščine Mateja Gomboc, ki v dokumentarnem filmu "popravi" Nipkejevo besedilo, pa opozarja, da bi morali veliko več "delati na tem, da zna mlad človek ubesediti in povedati tisto, kar se mu v možganih poraja, in zato ne najde pravih besed". "Zato pa pravim – pojte v slovenščini, da mladina to slišijo, da mlad človek to sliši, ker ravno to je škoda – ne toliko, ali bodo pisali dobro esej na maturi ali ne, ampak ali bodo našli prave besede, da bodo izrazili samega sebe … "

Narečja v glasbi: od Kreslinove prekmurščine do Bučarjeve istrščine in belokrajnskega trapa

Cvjetićanin opozarja: Najprej je treba poznati pravo slovenščino, da se potem lahko igraš z njo

Bojan Cvjetićanin iz zasedbe Joker Out je prav tako prepričan, da slovenščina ne bo izginila, po drugi strani pa opozarja, da je treba najprej "poznati slovnico, pravo slovenščino, da bi se potem lahko igral z njo, jo modificiral, uporabljal anglizme in tako naprej". "Skrbi me, da je danes izgubljen pomen tega, da mladi več ne vidijo potrebe po tem, da bi poznali pravo slovenščino, ampak kar takoj preskočijo na že modificirano street verzijo, kar zna biti v resnici precej velik problem. Če mladi ne bodo v prihodnosti znal razmišljat v slovenščini, tvorit slovenskih stavkov, ne vem, kdo bo potem pisal literaturo, ustvarjal filme, delal glasbo."

Po drugi strani pa ugotavlja, da se je v zadnjih nekaj letih ta zavest o pomenu slovenskega jezika v glasbi znova pojavila: "Vedno več je nekih mladih izvajalcev, ki so zdej začeli redno koncertirati, izdajati albume … Že če pogledamo – imamo Vazza pa Capital crew, Ezro, ki je začel delati v slovenščini, potem imaš Murphye, Kokose, Lumberjacke, Koala voice … ker ljudje hočejo zdaj to poslušati."

Sepe: Slovenščina je preživela vse sorte hudih napadov in okupacij

V dokumentarnem filmu so za mnenje o prirejenem besedilu skladbe Brez besed povprašali tudi Mojmirja Sepeta, ki se je tako zadnjič pojavil pred kamerami TV Slovenija in komur je film tudi posvečen. Za konec je legendarni skladatelj optimistično napovedal: "A veste, slovenščina je preživela vse sorte hudih napadov in okupacij drugih jezikov in se je obdržala. Po mojem bo tudi zarad tega (zaradi urbanega govora) slovenščina vedno lahko lepa. Materni jezik se bo še naprej ohranjal."

Urbana slovenščina