Tokrat je bil zamišljen kot enodnevni festival na novi lokaciji na dvorišču Hiše mladih v Ajdovščini. Lani je drugi dan festivala tako rekoč odpihnila burja, letos je bila ob zgodnjem in pravočasnem štartu ob zvokih Bed Religion, domačih punkerjev, ki žgejo priredbe slovite ameriške punkskupine Bad Religion, prava pripeka in večina navzočih se je še zadrževala v senci na drugi strani velikega prizorišča.

Punkrock ne pozna državnih meja
Do nastopa hrvaških Overflow se je pred odrom zbrala že pisana množica obiskovalcev, ki so se na prizorišče pripeljali iz celotne Slovenije, Hrvaške in tudi Italije. Hrvaški punkerji, v Ajdovščini so tokrat nastopali že četrtič, so z vplivi garažnega punk rocka in z dodatki hard cora, v energičnem in navdahnjenem nastopu, ki se vedno ogne klišejem punkovskega žanra, navdušili in pustili več kot odličen vtis.

Prvi vrhunec večera je bil nastop adrenalinskih, a vedno dovolj spevnih kalifornijskih skate punkerjev Lagwagon, ki so pred oder privabili večino prisotnih in prvič na preizkušnjo postavili ograjo in varnostnike, ki jim je le s težavo zadržalo najbolj zagrete, ki se jim je kljub vsemu uspelo prebiti na oder in se preizkusiti v prvini "stagedivinga".

Koncert je bil od začetka do konca poln odlične komunikacije z občinstvom in vzajemne energije, saj je večina obiskovalcev prepevala vse največje uspešnice skupine, dobro razpoloženi kvintet pa je ponudil nastop, ki je dodal piko na i dobremu razpoloženju na festivalu.

Sonce je počasi zašlo in oder so ob bučnem aplavzu in vzklikih zasedli No Use For A Name, "soborci" Lagwagon iz založbe Fat Wreck in iz začetkov punk rocka v ZDA, obenem sopotniki na tokratni evropski turneji. Tudi njih smo že večkrat videli pri nas, zato nas uigranost in dober odziv občinstva ni presenetil.

Nastop je bil morda celo nekoliko bolj umirjen in z več melodičnimi napevi, zato pa se je vzdušje stopnjevalo do Ace of Spades, priredbe Motörhead, ko so se NUFAN na odru pridružili tudi člani Lagwagon. Tony Sly, frontmen in pevec skupine z ekipo so opravili z odliko, nekateri v publiki pa še niso bili povsen potešeni.

Smetana na torti - Elvis Jackson
Za to so poskrbeli domači ljubljenci občinstva Elvis Jackson in upravičili "drzno" potezo organizatorja, ko so najslajše in najbolj raznoliko prihranili za konec festivala. Kot vedno so Buda in druščina postregli z raznovrstno glasbeno mešanico, od skaja, rocka, metala, hard cora, punk-rocka in reggaeja. Še največ odziva so si prislužili z vragolijami Bude in metalskimi vložki iz repertoarja Metallice in Slayer, ter poskočnimi skladbami z dodatki čolna, tečaja iz plavanja nad občinstvom, konfetki in stojo na glavi. Kot običajno je bilo tako najbolj pestro med izvedbo Hawaiian Club, Market Sweets in nekaterih novejših pesmi (This Time, Not Here To Pray).

Elvis Jackson so, čeprav so bili obiskovalci festivala zaradi celodnevega dogajanja že nekoliko pri koncu z močmi, vseeno uspeli upravičiti svojo vlogo in potrdili, da sodijo v sam svetovni vrh punk rock glasbe. Tako zvok, izvedba, kot lučna scenografija so bili tokrat res vrhunski. Njoki Summer Festival so sklenili s "himno" Smok the Herb, ki ji je pritegnila večina dobro obiskovalcev. Festival je za letos zaprl vrata nekaj po polnoči.