Srbska skupina, katere prvo ime je kontroverzni pevec Bora Džordževič, je prav zaradi (pre)dolgega jezika svojega frontmena šele prvič po treh letih nastopila na naših tleh.

Skupina bo naslednje leto praznovala 30. obletnico delovanja, v tem času pa so se v skupini zamenjala številna imena, med katerimi je tudi znan pevec Bajaga.

Premalo popra v glasbi in preveč soli na vstopnicah
Tokratni koncert na Gospodarskem razstavišču se je začel dokaj zgodaj, okrog 21. ure, bil pa je v znamenju nostalgije - člani Riblje čorbe so namreč predstavili skorajda ves svoj repertoar oziroma vse največje uspešnice. Ne ravno do zadnjega kotička napolnjena dvorana, k čemur je prav gotovo pripomogla dokaj zasoljena cena vstopnice (22 EUR v predprodaji), se je tresla pod težo rockovskih ritmov, lep pa je bil pogled na (dokaj mlado) občinstvo, ki je vse znane komade suvereno prepevalo z Boro. Frontman je bil zaradi noge v mavcu prikovan na naslonjač, kar je prav gotovo vplivalo na hladno podobo celotnega koncerta.

A hendikepiranost Bore ni bila edini dejavnik. Riblja čorba so - za razliko od na primer Jinxov - nekoliko podlegli zobu časa. Ponavljajoča se netočnost bobnarja med (sicer redkimi) prehodi je bila le ena izmed stvari, ki so padle v uho.

Privlačnost jugorocka je ravno v njegovi preprostosti in tekoči ritmiki, zato so lahko taka odstopanja za kritično uho še kako moteča. Edina svetla točka so bili solistični vložki kitarista, ki pa celotne slike legendarnih jugorockerjev preprosto niso mogli popraviti.

Riblja čorba je svoj vrhunec dosegla v osemdesetih in kaže, da je tam tudi ostala.

Jernej Sobočan