Doom, sludge, atmosferični black metal, noise, post metal so zvrstne oznake, ki jih nadevajo leta 2011 ustanovljenim ljubljanskim težkokategornikom The Canyon Observer. Do neke mere držijo, toda skupina jih je v nenehnem iskanju že nekajkrat presegla in obrnila na glavo. Prvič izraziteje s prelomnim drugim dolgometražnim albumom Nøll (2018).

"Težko z besedami opredelimo svojo glasbo. Zagotovo je eksperimentalna. Še vedno je glasna, distorzirana, počasna. A od atmosferičnih metalskih začetkov smo se že davno oddaljili in odšli v druge svetove," pripovedujejo.

Še temeljiteje so ustvarjalne okvire razbili z albumom Figura (2023). Hrupnemu električnemu arzenalu so ob bok postavili saksofona in violončela ter se sprehodili med noisom, free jazzom, klasično in avantgardno glasbo. "Figura je bila mišljena kot kratkotrajen izlet. Bila pa je odlično sprejeta in tudi nas je prevzelo, da smo lahko bistveno širši kot neki specifično žanrski bend," nadaljujejo. "Danes smo predvsem manj obremenjeni. Glasbeno smo zelo nemirni, ogromno stvari nas zanima. Nekoč smo se verjetno nehote omejevali, zdaj pa se lotimo praktično vsega, kar nam pade na pamet. Ko dolgo igraš z istimi ljudmi, je pomembno tudi, da proces vedno znova začiniš. Sicer postane dolgčas. Če pripelješ nove ljudi z novimi instrumenti, pa jim moraš pustiti dihati. In stvar se razvije v nepredvideno smer."

Figura, sprva presenečenje, je požela nedeljeno odobravanje kritike in občinstva. Začrtala je nove poti in sprožila ideje o nastopu v Izštekanih. "Osnovno vprašanje je bilo, ali ima smisel našo glasbo prenašati v akustiko. Ugotovili smo, da ne, tudi tiste s Figure ne. Distorzirana glasba je dostikrat preoblečena v akustiko na prisiljen način. Zato smo se odločili narediti čisto nov material, popolnoma akustično. Pogledati z drugega zornega kota, drugače razmišljati. Ja, to smo mi in to je naša glasba, a narejena akustično že v izhodišču. Tako imamo priložnost odkrivati čisto novo, neomejeni z glasbo, ki je obstajala že prej."

Vse skladbe boste tako v Izštekanih slišali premierno. Šesterica se bo za to priložnost pomnožila v deseterico. Poleg saksofona in violončela bodo v instrumentarij dodali klavir, kontrabas, akustične kitare, dodatne glasove in bogat nabor tolkal, tudi velikih, kot so timpani in gran cassa. "Učimo se držati nazaj, puščati prostor, iskati izraznost v premorih in tišini. Lahko bi rekli tudi, da se učimo nežnosti v glasbi. In predvsem se učimo poslušati drug drugega."