Eden najbolj divjih mož slovenske pankovske scene je leta 1977 zatrdil, da je Ljubljana bulana, in s tem pridobil več privržencev kot nasprotnikov. Tisto jutro pred prvim nastopom s Pankrti na gimnaziji Moste je Pero dobil pismo od svojega dekleta (zdaj zakonske žene) Darje, ki je šla čez jesen s prijateljico trgat grozdje v Francijo.

V pismu je pisalo, da se imata silno lepo in zabavno in da sta spoznali nekega Francoza, ki naj bi bil strašno prijazen in ljubezniv fant. To pisanje ga je malo iztirilo. Menda je bila prav to tudi tista poslednja kaplja čez rob, ki je tisti večer povzročila legendarno steklinast nastop.

Zaslužili so 200 nemških mark in s tem denarjem je Pero odpotoval v London, da bi za skupino kupil nov mikrofon, obenem pa si je kanil tudi študijsko ogledati svetovno prestolnico panka. "Nikoli nam ni šlo samo za eno samo geslo ali eno samo idejo, ki bi odcvetela že naslednji dan," je nekoč za Mladino razložil Pero.

Pesmi, ki so prihajala iz glasbil in grl Gregorja Tomca, Borisa Krambergerja, Dušana Žiberne, Bogija Pretnarja, Mitje Prijatelja, Marca Kavaša in na nekaj koncertih tudi Matjaža Gantarja, so prišle na ušesa tudi oblastem, toda kljub budnosti državnih organov niso nikoli imeli resnejših težav s policijo.

Več kot samo skupina
Po dveh malih vinilnih in šestih velikih ploščah ter štirih laserskih ploščkih po koncu delovanja so si dvajset let od prvega nastopa prislužili še marmorno ploščo. Veliko zaslug za tisk prvih 10.000 izvodov Dolgcajta si prilašča Dušan Velkavrh, nekdanji šef založbe ZKP RTV, ki je edini med slovenskimi založniki verjel, da mora biti pank objavljen. "Mladina je skoraj polomila stekla izložbe," se je spominjal Velkavrh. Šlo je za pomemben družbeni mejnik - brez Pankrtov komunistična oblast namreč ne bi pristala na izhajanje Nove revije.

Ne samo Pankrti, tudi Sokoli in Vitezi o'bložene mize so zaznamovali njegovo kariero. "Družita jih rokenrol in ženske. Vsi fantje v teh ekipah ljubijo oboje. In kakopak droga. Pa ne v tistem banalnem pomenu besede, marveč kot drugo ime za željo po uživanju, zajebanciji, skratka za željo, da se dvigneš nad rutino vsakdanjosti," je nekoč pojasnil Pero za Mladino.

Upokojeni panker?
Oseba, ki se je pod vzdevkom Perči Gnus nekoč metala po najbolj svinjskih odrih tostran Tirane, je danes mož, ki zatrjuje, da pank ni mrtev. "Poglej, penzionisti niso mrtvi. Vsaj tehnično še živijo. Muzika pa se ponavadi živi še dalj kot penzionisti. New Orleans jazz še vedno živi, po vseh teh desetletjih," je v nekem pogovoru za Mladino izjavil Lovšin.

In ker glasba pove več kot besede, si spodaj lahko pogledate najbolj udarne pesmi iz repertoarja Pera Lovšina.

Pankrti – Jest sem na liniji

Pankrti – Namesto tebe

Pankrti – Gora

Pankrti – Tko to mora bit zdej

Pankrti – Protestiram

Pankrti – Osmi dan

Sokoli – Črna luknja

Sokoli – Greva punca v južne kraje

Sokoli – Moja mama je strela

Sokoli – Sodni dan

Pero Lovšin in Vitezi obložene mize – Julita

Pero Lovšin - Dobri profesor

Pero Lovšin – Angel iz nekje vmes

Pero Lovšin – Najboljši par

Pero Lovšin – Najboljš je bit zadet

Pero Lovšin – Tečaj romantike