Skupino po nekaj spremembah od ustanovitve leta 2010 zdaj sestavljajo Damir Juretič (kitara), Kristjan Bajuk (kitara), Janez Skumavc (bas kitara), Rok Rupnik (vokal) in Luka Vezzosi (bobni), trenutno pa so na krajšem premoru po koncertnem promoviranju studijskega albuma D E A T H W I S H, ki so ga sicer izdali v samozaložbi, saj se jim podpora velike založbe v današnjem glasbenem svetu ne zdi tako zelo pomembna.

Kar nekaj prahu so v Sloveniji dvignili po sodelovanju z Denise Dame, ki je nastopila v enem izmed njihovih videospotov. Kljub spornosti se jim ne zdi, da bi zaradi tega kakor koli zmanjšali svojo legitimnost, ravno nasprotno - z njo so prijatelji še iz časov, ko ni bila znana, in so jo tudi za to sodelovanje izbrali pred začetkom njene poti na omrežju YouTube.

"Zaradi Denise Dame ni trpel naš ugled. Smo znani po tem, da nimamo tipičnih metalskih videospotov. Je pa bilo zanimivo brati komentarje slovenskih nemetalcev, ki so si videospot ogledali zaradi nje in niso vajeni takšne glasbe. Mislim, da se v Sloveniji ljudje zelo pogosto zgražajo in sovražijo stvari, ki jih ne razumejo," je za MMC v intervjuju pojasnil kitarist Kristjan Bajuk.

Več si lahko preberete v spodnjem pogovoru.

Kdo je zasedba WD zdaj in kdo je bila leta 2010?
KB: Skupina Within Destruction se je z leti zelo spremenila, ampak v zadnjih letih smo najbolj zrasli v tem, da skupine ne dojemamo več kot nekakšen hobi, ampak kot stvar, ki je velik del našega življenja, in se trudimo to vzdrževati in rasti naprej. Vidimo, kako scena deluje, cilji so jasni, in vemo, kaj moramo delati.

Kaj menite, da je bil tisti preskok, ki vam je omogočil evropsko turnejo in splošno prepoznavnost v tujini?
KB: Mislim, da je bil največji preskok, ko smo se leta 2016 ob izdaji albuma VOID pridružili turneji Sickness Descends on Europe Tour s skupinami Disentomb, Visceral Disgorge in Kraanium. Turneja je bila "buy-on", kar pomeni, da plačaš določen znesek in se lahko pridružiš paketu. Vsekakor je bila to velika naložba za takrat še neznano glasbeno skupino. Tu so bili še drugi stroški, ki pridejo zraven, kot so najem avtodoma, cestnine, gorivo, hrana itd. Turneja se finančno še zdaleč ni pokrila, ampak je to bila zelo dobra promocija za naš sveže izdani album. Koncerti so bili dobro obiskani, zato smo imeli možnost promovirati našo glasbo velikemu številu poslušalcev.

Po končani turneji se je zelo povečalo število ogledov na YouTubu, všečki na Facebooku … Naenkrat smo bili na radarjih promotorjev, agentov in založb. Od takrat naprej smo imeli veliko turnej po Evropi in Veliki Britaniji, ob tem tudi turneje, kjer smo bili glavni izvajalci, igrali smo na večjih evropskih festivalih in lani smo imeli priložnost nastopati tudi v Južni Koreji.

Kako težko je za slovensko skupino dobiti pogodbo z res dobro založbo?
KB: Mislim, da ni pomembno, iz katere države si, ni dovolj, če samo narediš dober izdelek, in to je to. Založbe iščejo skupine, ki so zelo dejavne in se o njih veliko govori. Šele takrat, ko založba opazi zasedbo, jih začnejo zanimati številke. To je prodaja albuma, ogledi na YouTubu, všečki na Facebooku (tudi to je velik dejavnik, ki mu posvečajo pozornost), obisk na koncertih, prodaja "mercha" (CD-ji, majice, kape ...) in podobno.

Za slovensko skupino je tako težko kot za katero koli drugo. Veliko dela in denarja je treba, da dosežeš tisto mero dejavnosti, zaradi katere te založbe sploh opazijo. Tudi če dobiš pogodbo velike založbe, ne pomeni, da bo pogodba dobra. Menimo pa, da je dandanes pomembneje, da te podpirata dober menedžment in agencija za booking kot pa založba s slabo pogodbo. Zato je tudi naš najnovejši izdelek D E A T H W I S H izdan v samozaložbi.

Daljše turneje imajo tako dobre kot tudi slabe plati. Kaj je bilo za vas najboljše oziroma najslabše/najnapornejše?
KB: Biti na turneji ni tako rožnato, kot se na prvi pogled sliši. Vsak dan več ur vožnje do naslednjega mesta, postavljanje celotne opreme na oder, tonska vaja, potem pa moraš dati še vse od sebe za dober koncert. Po koncertu utrujeni pospravimo opremo in gremo spat. Večino dni ni časa za dober spanec, zato se že utrujeni zbudimo in naslednji dan vse še enkrat ponovimo. Tako se nadaljuje vsak dan do konca turneje.

Dobra stran pa je, da spoznaš veliko zanimivih ljudi, še posebej iz glasbenih skupin, s katerimi si na turneji, in navadno ustvariš neko močno prijateljsko vez, ki se ohrani tudi po turneji. Obiščemo tudi veliko držav in mest in se, če imamo čas, sprehodimo po kraju in si ogledamo kakšno znamenitost.

Kakšen je za vas dober stik z občinstvom/oboževalci?
KB: Brez oboževalcev tudi skupina ne bi obstajala, zato so nam naši poslušalci zelo pomembni. Na koncertih si vzamemo čas za vse, ki bi se radi pogovorili, slikali itd. Na družbenih omrežjih osebno odpišemo čisto vsakemu in smo z njimi ves čas v stiku. Delamo nagradne igre, na katerih velikokrat podelimo zanimive zadeve. Pred kratkim smo celo podarili električno kitaro znanega podjetja, s katerim redno sodelujemo. Res je, da je včasih velika poplava sporočil, ampak si vzamemo čas. Tudi malenkost kakšnemu oboževalcu veliko pomeni in bo morda samo zaradi tega kupil CD ali majico. Ko po družbenih omrežjih vidimo takšna sporočila, se je vsaka minuta obrestovala. Kolikor daš poslušalcem od sebe na odru in zunaj odra, toliko bodo tudi oni vrnili nazaj.

Nekateri vas primerjajo z Noctiferio, le da je vam ta preskok uspel v rekordno kratkem času. Kaj vam pomeni ta primerjava?
KB: Nam je v čast, da nas primerjajo z Noctiferio, ki je že toliko let na sceni in je ena najbolj prepoznavnih metalskih skupin pri nas. Ko smo izdali album VOID, smo bili na pravem mestu ob pravem času in to smo izkoristili. Zvrst, ki jo igramo, ima veliko in odlično bazo poslušalcev, ki zelo podpira ustvarjalce.

Kakšen je vaš recept za izstopanje v poplavi metalskih vokalov?
RR: Nikoli se glasbeno ne omejujemo. Navdih in ideje za inovativnost lahko pridejo v najbolj nepričakovanih žanrih.

Koliko je poudarka na besedilih? Dajete več teže temu ali samemu performansu?
RR: Besedila so nastajala spontano ob poslušanju instrumentalnih verzij skladb. Sama po sebi pa nimajo nekega globljega konceptualnega sporočila.

V čem se skriva vaša glasbena vizija?
RR: Skupaj s člani delimo strast do težke glasbe, in to poskušamo čim bolj izraziti skozi ustvarjanje.

Zakaj ste za videospot izbrali Denise Dame?
KB: Denise Dame smo izbrali po naključju. Na družbenih omrežjih smo bili prijatelji že nekaj let, in ko smo iskali punce, ki bi bile v našem videospotu za skladbo Human Defect, smo pisali tudi njej. Videospot pa smo snemali, še preden je ona zaslovela s svojimi "vlogi" na YouTubu. Na koncu se je izkazalo, da je to še dodaten plus.

Kakšne posledice je to pustilo na vaši legitimnosti in ugledu?
KB: Zaradi Denise Dame ni bilo posledic za naš ugled. Smo znani po tem, da nimamo tipičnih metalskih vdeospotov. Je pa bilo zanimivo brati komentarje slovenskih nemetalcev, ki so si videospot ogledali zaradi nje in niso vajeni takšne glasbe. Mislim, da se v Sloveniji ljudje zelo pogosto zgražajo in sovražijo stvari, ki jih ne razumejo.

Kako je bilo z njo sodelovati?
KB: Moram reči, da je bilo z njo dobro sodelovati, ker je profesionalna in se znajde pred kamero. Tako da je bila idealna za snemanje našega videospota.

Kako komentirate incident na letošnji podelitvi medijskih nagrad žarometi?
KB: Publiciteta.

Je v Sloveniji dobra podlaga za produktivno glasbeno ustvarjanje?
KB: Sloveniji nič ne manjka za produktivno ustvarjanje. Na voljo imamo veliko prostorov za glasbeno ustvarjanje, razna zaklonišča za vaje, mladinske klube, glasbene delavnice, občine, ministrstva in podjetja, ki finančno podpirajo manjša društva, veliko klubov in festivalov za igranje v živo in podobno.

Kaj lahko z glasbo pri nas sploh dosežeš?
KB: Če govorimo samo o metalski glasbi v Sloveniji, potem ne moreš kaj veliko doseči. Imaš nekaj koncertov letno in te je že videlo vse slovensko metalsko občinstvo. Zato se je treba usmeriti v tujino, delati tam. Res pa, da je odvisno ob skupine, kaj želi doseči s svojo glasbo.

Zakaj po vašem mnenju večini slovenskih glasbenikov ne uspe ta preskok v tujino?
KB: Pomembno je, da nisi preveč usmerjen samo na Slovenijo. Treba je vložiti veliko truda, časa in denarja v to, kar pa je težko, ko imaš redno zaposlitev, družino itd. Mi imamo srečo, da smo vsi zaposleni v IT-ju in nam podjetja dopuščajo toliko odsotnosti in delo na daljavo. Zato to izkoristimo za čim več nastopanja po tujini, saj so turneje najboljša promocija.

Se vam zdi, da slovenski glasbeniki med seboj sodelujejo in drug drugemu nudijo podporo?
KB: Slovenija je tako majhna, da boš, če igraš v skupini, prej ali slej spoznal večino glasbenikov, ki ustvarjajo na tvojem področju. Tako da velikokrat sodelujemo pri različnih projektih, skupnih koncertih in podobno. Iz sodelovanj pa vedno pridejo dobre izkušnje in zanimivi rezultati. Mislim, da se moramo med sabo podpirati in sodelovati, saj glasba ni tekmovanje in uspeh ene skupine ne pomeni propada druge.

Kako se borite proti predsodkom, ki jih ima javnost proti glasbenikom, ki ustvarjajo metalsko glasbo?
KB: Se sploh ne obremenjujemo s tem, mi delamo svoje, drugi nas ne zanimajo. Pomembni so nam tisti, ki razumejo našo glasbo in nas podpirajo.

Kakšni so vaši načrti za naprej?
KB: Po evropski turneji smo si vzeli krajši premor od koncertiranja, ampak s polno paro delamo naprej. Pred kratkim smo izdali svoj najnovejši album D E A T H W I S H, ki ga hočemo promovirati, kolikor se da, zato morda en namig, da ne razkrijem preveč. Letos bomo zagotovo igrali na celinah, kjer še nikoli nismo bili.