Na Kongresnem trgu se bosta zlivali mladost ... Foto: MMC RTV SLO/Stane Sršen
Na Kongresnem trgu se bosta zlivali mladost ... Foto: MMC RTV SLO/Stane Sršen
... in izkušnje. Foto: Hugo Šekoranja
Mojmir Sepe
Koncerta se bodo udeležile tudi staroste Slovenske popevke. Foto: MMC RTV SLO/Stane Sršen
Bernarda Žarn
Večer bo povezovala Bernarda Žarn. Foto: MMC RTV SLO
Alenka Godec
Med zbrane bo prišla tudi Alenka Godec. Foto: MMC RTV SLO/Stane Sršen
Rudi Bučar
Prihaja tudi aktualni zmagovalec Slovenske popevke po izboru stroke - Rudi Bučar. Foto: MMC RTV SLO/Sandi Fišer
Darja Švajger
Znova bo mogoče slišati glas stare znanke slovenskih festivalov - Darje Švajger. Foto: MMC RTV SLO/Sandi Fišer
Katja Koren
Mlade vrste bo predstavljala Katja Koren. Foto: MMC RTV SLO/Sandi Fišer

Tokratna rdeča nit koncerta bo Slovenska popevka. "Gre za 50-letnico Slovenske popevke, zato smo si želeli prikazati prerez od leta 1962 do danes. Osredotočili smo se na zmagovalne popevke - bodisi žirije ali občinstva. In želeli smo si vključiti v program čim večje število originalnih izvajalcev," je za MMC pojasnil mož, ki stoji za projektom, Hugo Šekoranja.

Na velikem odru na Kongresnem trgu v Ljubljani bodo v četrtek, 21. junija, ob 21.00 pod taktirko dirigenta Patrika Grebla in v izvedbi Big Banda in Simfoničnega orkestra RTV Slovenija zazvenele največje uspešnice Slovenske popevke.

Koncerta se lahko udeležite tudi vi. V sodelovanju z organizatorjem vam poklanjamo 1 srečnežu 2 brezplačni vstopnici, ki jo bo lahko dvignil jutri od 19. ure dalje na blagajni Križank.
Vse, kar morate narediti, je, da nam na zid Facebookove strani MMC Zabava napišete pravilni odgovor na spodnje vprašanje:
Kako je naslov prve zmagovalne skladbe Slovenske popevke?
a) Mandolina.
b) Vzameš me v roke.
c) Včeraj, danes, jutri.
Nagradna igra bo potekala do četrtka, 21. junija, do 12. ure.

Kdo bo nastopil na letošnji Poletni noči?
Program galakoncerta Poletna noč – 50 let Slovenske popevke bo obsegal skladbe vse od leta 1962 pa do danes. V izvirnih priredbah boste lahko prisluhnili večno zelenim melodijam, kot so Mandolina, Zvezde padajo v noč, Orion, Poletna noč, Malokdaj se srečava, Maja z biseri, Vem, da danes bo srečen dan, Za prijatelje, Čez 20 let in še mnogo drugih.

Na velikem odru Kongresnega trga bodo priljubljene slovenske uspešnice prepevali Stane Mancini, Alenka Godec, Nina Strnad, Lado Leskovar, Lea Sirk, Lidija Kodrič, Eva Boto, Edvin Fliser, Bilbi, Janez Bončina - Benč, Tomaž Domicelj, Nuška Drašček, Oto Pestner, Omar Naber, Andrej Šifrer, Nuša Derenda, Katrinas, Yuhubanda & Katja Koren, Ylenia, Anika Horvat, Damjana Golavšek, Anžej Dežan, Darja Švajger in Rudi Bučar, ki jih bosta spremljala Big Band in Simfonični orkester RTV Slovenija pod vodstvom dirigenta Patrika Grebla. Posebni gosti večera bodo tudi Mojmir Sepe, Nataša Dolenc, Jure Robežnik, Ajda Kalan, Nino Robič in Dušan Velkaverh. Prireditev bo povezovala Bernarda Žarn.

Pred koncertom pa smo nekaj besed izmenjali s Šekoranjo. Pogovor z njim si lahko preberete spodaj.


Kako je potekal izbor pevcev, ki jih bomo videli v četrtek? Gre za pravo mešanico mladosti in zrelosti.
Gre za 50-letnico Slovenske popevke, zato smo si želeli prikazati prerez od leta 1962 do danes. Osredotočili smo se na zmagovalne popevke - bodisi žirije ali občinstva. In želeli smo si vključiti v program čim večje število originalnih izvajalcev. Tako da smo uspeli celo iz tistih prvih let dobiti na primer Staneta Mancinija, ki je še vedno dejaven. Medtem ko smo za določene zmagovalne pesmi, ki smo si jih vseeno želeli vključiti v program, pa ti izvajalci zaradi različnih razlogov ne morejo nastopiti, povabili eminentne slovenske mlajše izvajalce, ki so te pesmi zapeli.

Smo pa v program vključili tudi nekatere skladbe, ki niso bile zmagovalne, ampak so resnični slovenski "evergreeni", ki niso nikoli zmagali. To je bil ključ za sestavo programa in izbor izvajalcev.

Kako težko je bilo narediti izbor skladb, ki jih bodo pevci predstavili v četrtek?
Izbor smo morali narediti. Bilo je težko, ker melodij iz vseh teh 50 let, ki so se resnično prijele in postale - kot rečemo Slovenci "evergreeni" oz. zimzelene melodije - je bilo treba narediti en izbor. Prvi ključ so bili izvajalci. Izvajalci, ki še pojejo in so izvajali te pesmi, kot so Lidija Kodrič, Stane Mancini, Oto Pestner ... Njih smo vključili. Številnim pa smo se morali odpovedati, saj smo si postavili cilj, da koncert ne bo bistveno presegel dveh ur.

Kaj dela tiste stare uspešnice ob poplavi nove glasbe zimzelene?
To je enostavno ta karizmatična lastnost skladbe, ki ji rečemo "evergreen". Lastnost, ki se je ne da izmeriti z nikakršnimi merili: ne glasbenimi, ne psihološkimi, ne sociološkimi. Ni šole, ki bi človeka naučila, kako napisati "evergreen". To so stvari, ki postanejo ali ne postanejo. Nemogoče je reči, zakaj je skladba Poletna noč tako priljubljena. Nemogoče je reči, zakaj je skladba What a Wonderful World največkrat predvajana na svetu. Usedla se nam je v srce in postala je uspešnica.

Te zimzelene melodije ste pred leti uspešno "zapakirali" v paket, imenovan Poletna noč. Kaj je po vašem mnenju tisti dejavnik, da so jo Slovenci vzeli za svojo?
Pred sedmimi leti smo naredili en koncert v Križankah, ki smo ga posvetili Atiju Sosu in ugotovili, da je zanimanje za ta koncert izredno. Po koncertu so kar deževale pohvale, da zakaj te glasbe ne moremo poslušati večkrat. Zakaj takšnih koncertov ni? Zakaj se takšne pesmi ne izvajajo večkrat z našim orkestrom? Zato smo se odločili, da Poletno noč organiziramo vsako leto. V sodelovanju s festivalom Ljubljana to zdaj počnemo sedmič in mislim, da bi bilo prostora za vsaj dve ali tri takšne prireditve letno - v smislu, da bi bil interes občinstva.

Kaj pa interes glasbenikov?
Glasbenike prvenstveno zanima, ali je glasba, ki jo igrajo, kakovostna ali ne. To je bistveno vodilo, ki naredi glasbenika srečnega ali nesrečnega. In pesmi, ki jih izvajamo na teh koncertih, so res kakovostne: obdržale so se pol stoletja in to je največji dokaz za to. Bomo videli, ali se bodo skladbe iz zadnjih let Slovenske popevke tudi obdržale naslednjih 50 let. Tega odgovora zdaj ne more dati nihče.

Zakaj se po vašem mnenju novejše popevke, ki jih sproducira Poletna noč, ne obdržijo v podzavesti poslušalcev? Je res preveč nasičen trg?
Ja, ker časi, ko je nastajala Slovenska popevka - ko je bila Slovenska popevka edina in vodilna komercialna glasba, se pravi zabavna glasba, ki smo jo sploh imeli - so bili ti časi drugačni. Komaj, da je bila televizija. Ni bilo svetovnega spleta, ni bilo diskotek, cele vrste zabav, ki jih poznamo danes. V današnjem času je razumljivo, da nek žanr, ki ima svoj medij, ne more prodreti v vse pore. Džez je bil na začetku 20. stoletja izrazito popularna glasba, ki so jo poslušale široke množice, kupovale so gramofonske plošče zaradi tega. Podobno, kot je bila pozneje evforija z rockglasbo in s skupino The Beatles. Ne vem, s čim bi to danes primerjal. Danes je toliko vsega, da se rahlo vse porazgubi.


Koliko popevk, ki jih je ponudila Slovenska popevka, pa je ostalo spregledanih? Katere - če izvzamete samo nekatere - bi si po vašem mnenju zaslužile večjo pozornost?
Recimo ... Čez 30 let je eden največjih slovenskih "evergreenov" vseh časov in ga je zapel Oto Pestner. Morali smo se odločiti za četrtkovo Poletno noč in dati Otu samo eno pesem. Naslednja pesem je od Privška Zlati prah imaš v očeh in izvajala ga je Elda Viler. Sploh kakšna leta na Slovenski popevki so bile izjemno močne pesmi: na primer Ljubljančanke, ki jo je takrat zapel Janko Ropret - njega zaradi obveznosti ne bo v četrtek. Potem je skladba od Pestnerja Mati bodiva prijatelja ... Številne.

Torej za Poletno noč je svetla prihodnost?
Jaz mislim, da to ni vprašanje. Poletno noč bomo seveda nadaljevali, dokler bo takšen odziv. Vstopnice za Kongresni trg so že skoraj pošle in prepričan sem o svetli prihodnosti.