Jure Longyka je znova zbral na enem odru glasbo, ki je zaznamovala Izštekane v zadnjem letu (in nekaj let pred tem). Foto: Alan Orlič Belšak
Jure Longyka je znova zbral na enem odru glasbo, ki je zaznamovala Izštekane v zadnjem letu (in nekaj let pred tem). Foto: Alan Orlič Belšak

"Selektor, avtor in voditelj oddaje Jure Longyka je letošnji nabor izvajalcev snoval tudi z mislijo tudi na ta dogodek. Ideja tega izštekanega srečevanja pred občinstvom je podoživeti Izštekane v minulem letu na poseben način. Vsak od nastopajočih bo v desetih minutah programa izvedel nekatere svoje najboljše izštekane trenutke, ki jih je predstavil v oddaji. Marsikdo pa bo šel ob tej priložnosti še dlje: tako se že kuhajo premiere novih skladb, zanimiva navzkrižna sodelovanja in še morebitni skriti gostje," so zapisali organizatorji.

Na oder tako prihajajo Flirrt, Katarina Juvančič in Dejan Lapanja, Hamo & Tribute 2 Love, Leon Matek, Marko Hatlak, Čao Portorož, Werefox, Murat & Jose, Slon in Sadež ter kot posebni gostje Big Foot Mama, ki so se "izštekali" leta 1999.

Vsem smo pred koncertom postavili enako vprašanje: če je prišla narodno-zabavna glasba v vsako vas, kje je prostor za njihovo? Kako ljudem približati glasbo, ki jo izvajajo.


Sašo Benko, Werefox: "Mislim, da se pravi glasbenik nikoli ne prilagaja poslušalcu - poslušalcu se prilagajajo ekonomisti in obrtniki. Pravi glasbenik vedno išče svojo pot in je zvest svoji glasbeni viziji. Praktično vsi glasbeni izvajalci, ki so vplivali na mene, so se prilagajali zgolj samemu sebi. S tem se na nek način tudi vzgaja poslušalstvo in ga, predvsem, ne podcenjuje. Če dodamo malo zgodovinskega konteksta - eden mojih najljubši bandov Swans od samega začetka brezkompromisno sledi svoji glasbeni viziji. Na začetku so praznili koncertne prostore, a so vztrajali pri svojem izrazu in bili zvesti samemu sebi. Če ne bi bili in ne bi vztrajali, ne bi imeli statusa kot ga imajo zdaj in bili najbrž še en izmed mnogih bandov, ki jih je pozabil čas, ker bi skočili na takratni trend v glasbi v želji po ugajanju občinstvu - bržkone lahko podobno apliciramo na domač prostor z Laibach. Glasbeniki, ki se prilagajajo občinstvu so mrtve ribe, ki plavajao s tokom. Prave premike v glasbi pa delajo tisti, ki plavajo proti toku." Foto: Alan Orlič Belšak
Čao Portorož: "Čao Portorož v vsako vas in mesto. Približali se bomo z ustanovitijo RTV Čao Portorož. Do takrat pa pridite na kašen koncert - recimo v Kino Šiška. Glasba ni prilagajanje, ampak medsebojna komunikacija, ki je najbolj intenzivna in živa na koncertu." Foto: Alan Orlič Belšak
David Stritar (Flirrt): "Včasih je bilo približati glasbo zelo preprosto. Prvi razlog je bil v temu, da so v pomankanju ljudje iskali glasbo, drugo je to, da si samo enkrat nastopil na RTV Slovenija in to je bil že velik korak v tvoji glasbeni karieri. Mi se pošteno povedano bolj malo trudimo, da bi glasbo bolj približali ljudem. Glasbo vržemo v zrak in potem je v glavnem prepuščena sama sebi. Včasih zaradi tega kakšna zelo dobra pesem pade v pozabo. Ampak ne počutimo se, da smo mi tisti, ki zmoremo oziroma znamo to narediti. Z dogodki in oddajami kot so Izštekani pa glasba dobi nekaj več veljave. V času ko je poklic radijski urednik mnogokrat v posmeh samemu sebi je Jure z oddajo Izštekani izjema. Ponosni smo, da smo tukaj. Za nas je to dokaz, da naša glasba nekaj pomeni tudi tistim, ki nekaj pomenijo. Če malo preformuliram po Izštekanih je naša glasba še vedno vržena v zrak, samo da tokrat z 'žegnom'." Foto: Alan Orlič Belšak
Hamo & Tribute 2 Love: "Nikdar nisem bil pristaš predalčkanja glasbe, glasba je ultimativen esperanto, ki ga ljudje razumejo ne glede na 'narodno nošo', v kateri jo izvajaš. V elementarnem smislu vsi delamo muziko za ples, vsi v večini poskušamo zaigrat poslušljivo melodijo, je pa res, da se je z leti v naš ples močno integriral trg, ki narekuje ritem, po katerem naj bi godli. Glasba v korelaciji s trgom, je postala predvidljiva in tako za marsikoga nezanimiva, igra se po preizkušenih in najbolj donosnih obrazcih. Slednje je lahko dober posel, ne pa nujno dobra glasba. Sam še vedno poskušam verjeti 'oldschool' principu ... Če bom delal iskreno in dobro muziko, bo ta, če ne drugače, od ušes do ušes, prišla do ljudi, in to se dogaja; je pa res, da počasneje, sploh če to primerjamo s pričakovanji trga, ki je naravnan v bolj instantne produkte. Svojo vlogo imajo, kot vedno tudi mediji, ki so motor trga. Če se za trenutek zasanjam v svoj idealni televizijski spored: vidim v petkovem osrednjem terminu oddajo, ki se ukvarja z bluzrockom, oddajo o Hendrixu ob nedeljski goveji župi, dokumentarec o Black Keys na Pop Tv namesto resničnostnih idiotizmov, Slovenija in 1000 in en bend, namesto talent … To bi zagotovo pospešilo ušeskanje moje muzike ... Potem pa se vsakič znova prebudim v kruto realnost in vonj po govejem kadavru. S prstki na nosu, nasmeškom in milino v srcu nadaljujem svojo pot … Počasi in čim bolj pokončno … H(a)mosapiens." Foto: Alan Orlič Belšak
Katarina Juvančič in Dejan Lapanja (odgovarjala je Juvančičeva): Narodno-zabavna glasba je v vsako slovensko vas s pomočjo medijev radio, televizija - prišla že v povojnih letih in se trdno zasidrala v ušesa poslušalcev,saj je predstavljala všečno in ideološko neproblematično mešanico ljudskosti, ponarodelih vižin tedanje popularne glasbe – džez, kupleti,šlagerji ipd.. A vendar so na radijih obstajali tudi ljudje, brez katerih ne bi poznali ne Pengova, ne Breclja in še cele kopice drugih glasbenikov in glasbenic, ki so nas formirali v poslušalce in ustvarjalce. Današnja medijska krajina je - s svetlimi izjemi kot so Radio Slovenija, Radio Študent in morda dveh lokalnih radijev -, oropana glasbenih urednikov - poznavalcev, ki krojijo okus publike ter jo obenem izobražujejo. In posledično smo skorajda neslišni tudi mi. Večinoma se ne izplačamo niti koncertnim ponudnikom niti medijem. Dokler bo rentabilnost prostorov in glasbenega programa pomembnejša od kvalitetne glasbene ponudbe, nam preostane samo še revolucija tišine. Totalna izštekanost. V njej je več muzike, kot smo jo zmožni prenesti. Dobre muzike!" Foto: Alan Orlič Belšak
Leon Matek: "Kot kantavtor podarjam svojo glasbo in poezijo vsem ljudem tega sveta. Glasbo lahko začutijo vsi, slovensko besedo pa ne razume veliko ljudi. Razen tistih, ki živijo v vsaki slovenski vasi in mestu. Kako bi jim lahko približal svojo glasbo? Ne vem, moje je, da iz srca pojem in igram. Da dam najboljše kar imam in znam." Foto: Alan Orlič Belšak
Marko Hatlak: "Naša glasba je za vse, ki jih zanima z energijo in čustvi nabita glasba ne glede na starost. Vsekakor pa je na nas glasbenikih in na medijih kako in s čim bomo vzgajali publiko." Foto: Alan Orlič Belšak
Slon in sadež (odgovarjal je Jure Karas): Ker glasba, ki jo ustvarja duet Slon in Sadež, spada v žanr nerodno-zabavne glasbe - poslušalcem je nerodno, da jo poznajo, nam je zabavno, da jo kdorkoli posluša -, glavna težava ni, kako jo približati ljudem – je namreč tako ljudska in enostavna, da ima večina ljudi občutek, da so si te pesmi izmislili sami in da jih midva samo izvajava. Kar se tiče prilagajanja, sva oba slovenska moška v svojih tridesetih, tako da se z veseljem in veliko prilagajava komurkoli – bova pa s svojim nastopom na Izštekanih 10 v sodelovanju z Big bandom RTV Slovenija poskusila dokazati, da turbofolk ni najbolj nenavadna stvar, ki se je pripetila slovenski glasbeni sceni. Foto: Alan Orlič Belšak
Murat & Jose (odgovarjal je Jose): "Po mojem mnenju se lahko prilagajata tako glasbenik kot poslušalec. Odvisno je od vsakega posameznika. Ali glasbenik želi s svojo glasbo doseč čim več poslušalcev ali ima kakšen drug cilj. Pri poslušalcu je odvisno od tega koliko je odprt da glasbo, ki mu morda ni tako blizu. Z Joseom sva vedno pri ustvarjanu izhajala iz sebe in delala glasbo, ki je najprej všeč nama. Nisva razmišljala o tem, da delava komade, ki morajo biti hiti. V glasabi izražava svoja mnenja in ideje. Potem je odvisno od poslušalcev, če jim je to všeč in seveda tudi od medijev, če predvajajo najino glasbo." Foto: Alan Orlič Belšak
Alen Steržaj, Big Foot Mama: "Ne boste verjeli, ampak še vedno je prostor za našo glasbo tako na vasi kot v mestu - glede na to, da imamo skoraj vsak teden nekje v Sloveniji koncert. Naše izkušnje na terenu kažejo, da narodno-zabavna glasba ne izključuje oz. ne jemlje prostora pop-rocku, vsaj Big Foot Mama zaradi nje nikoli ni bila prikrajšana - konec koncev veliko NZ bendov igra naše komade. Zato se tudi nismo prisiljeni prilagajati, mi preprosto damo v javnost, kar čutimo, brez obremenjenosti, kdo in koliko ljudi bo to sprejelo. Očitno imamo srečo, da delamo takšno glasbo, ki naravno zadiha z ljudmi. Je pa res, da mladim, novim, neuveljavljenim bendom danes tudi to ne pomaga, a se morajo iskreno vprašati, kaj je njihov primarni cilj: delati dobro glasbo ali delati glasbo, s katero bodo dobili slavo, oboževalke in denar." Foto: Alan Orlič Belšak