Nagrada za življenjsko delo je pripadla za dosežke v glasbi Alfiju Nipiču. Foto: Organizator podelitve nagrad zlata piščal
Nagrada za življenjsko delo je pripadla za dosežke v glasbi Alfiju Nipiču. Foto: Organizator podelitve nagrad zlata piščal
Nipič je nagrado prejel iz rok Boštjana Dermola iz društva Zlata piščal. Foto: Organizator podelitve nagrad zlata piščal
Producent skladbe Ledena Dejan Radičević je prejel nagrado iz rok lanskih nagrajencev Mi2. Foto: Organizator podelitve nagrad zlata piščal
Nagrado za album leta je članoma skupine Dan D podelil Tadej Košir iz skupine Muff (prav tako lanskoletni nagrajenci). Foto: Organizator podelitve nagrad Zlata piščal
Nagrada za novinca je šla iz rok Alme v roke članom Jardier. Foto: Organizator podelitve nagrad zlata piščal

K sodelovanju v akademiji so povabili širok nabor z glasbo povezanih strokovnjakov, od glasbenih urednikov, novinarjev specialistov, producentov, organizatorjev glasbenih dogodkov, intelektualcev s področja kulture. Ti so v dveh krogih izbirali kandidate za pet kategorij, med drugim prvič za nagrado za življenjsko delo, ki jo je prejel Alfi Nipič. Gre za drugo nagrado za življenjsko delo - leta 2014 je zanj prejel viktorja.

Druge štiri nagrade so bile podeljene za dosežke v preteklem letu. V ospredju je bila skladba Ledena, katere zgodba sega v leto 1995 oz. 1996. Takrat je bila neke vrste "odpadnik" pri snemanju prvenca. "Bil je drugačne oblike - kantavtorski, primerno temu času," je pred nastopom na Dnevih slovenske zabavne glasbe razlagal basist skupine Jani Hace.

"Ledena je zagotovo naredila svoj učinek kot studijska vrnitev benda - vmes smo imeli dolgi odmor. Enostavno je skladba, ki se je res posrečila. In je naredila na vseh ravneh dober vtis. Poleg tega je ostal dober 'song': ni bilo nobenega prilagajanja ali umetno narejene uspešnice. Preprosto se je zgodil pravi trenutek," je pojasnil Hace. "Mi po navadi ne izdajamo takšnih singlov. Je precej miren za nas, ampak smo poskusili," je dodal bobnar Boštjan Meglič.

Potem ko je Nina Pušlar ob praznovanju desete obletnice napolnila Križanke, predstavila akustični prerez dozdajšnjih uspešnic na albumu #malodrugače in nadaljevala z nastopanjem v muzikalu Cvetje v jeseni, je po mnenju akademije najbolj zaznamovala preteklo leto in postala izvajalka leta. ""Album #malodrugace je kot ideja nastala na nekaterih koncertih konec lanskega leta, letos pa smo jo začeli uresničevati z dvema posebnima koncertoma februarja v Štihovi dvorani Cankarjevega doma. Ko smo se projekta lotili, je vse izhajalo iz zelo posebnega koncertnega ambienta, saj je klical po intimi in drugačnem pristopu do samih skladb," je pojasnjevala ob izidu albuma Nina Pušlar.

Dve nagradi za novomeški rock
Album leta je odšel v roke skupine Dan D. Ko so na dan norcev v manjšem klubskem okolju (kjer so tudi začeli pisati svojo zgodbo Tiho) udarili z nekakšno vrnitvijo v preteklost, v čase jugonostalgije, so hkrati zatrjevali, da je to le projekt, s katerim niso naredili koraka vstran, ampak nazaj. "To je posledica tega, da si za razmislek nismo vzeli več kot deset minut," je takrat razlagal pevec skupine Tomislav Jovanović - Tokac.

Sledil je njegov temačnejši naslednik. "Zdi se mi malo narobe, če se obsodiš samo na en obraz in obstajajo druge stvari, ki so nas nagnale, da se ukvarjamo z glasbo - ne dekleta in alkohol. Te druge stvar smo poskusili zapisati na drugem delu albuma," je ob izidu albuma pojasnjeval basist skupine Nikola Sekulović.

Nagrada za novinca leta pa je prav tako potovala v Novo mesto, in sicer v roke skupine Jardier. "Težko je govoriti o ciljih, ker nerad govorim o stvareh, ki jih v sebi pričakujem, da se zgodijo. Raje ostajam na realnih tleh, kot da bi visoko letal. Radi bi pogledali malo čez Karavanke, če bo uspelo, toda smo v položaju, da smo, kjer smo. Govor o prodoru v tujino je malce romantičen. Saj se da, in upam, da se da. Ampak to moraš vzeti z zdravo mero razuma in upoštevati svoje zmožnosti," je ob izidu prvenca razlagal pevec in kitarist Aleksander Raztresen.

Drugo leto nagrad
Popularna glasba je sicer lani po večletnem premoru dobila stanovske nagrade, ki so ob prvi podelitvi dosegle zelo dober odziv v različnih javnostih. Nagrada je dobila ime po piščali, najdeni leta 1995 v jamskem paleolitskem najdišču Divje babe in ki datira v čas približno. 60.000 let pred našim štetjem. "Naš namen je vzpostaviti referenčno glasbeno nagrado, ki bo popularizirala domače glasbeno ustvarjanje in prepoznavala dobro delo preteklega obdobja," je pojasnil Boštjan Dermol iz društva Zlata piščal.