Na TGZS-ju so se odločili počastiti pust, slovensko kulinariko in projekt Slovenija evropska gastronomska regija 2021 ter tako vliti malo optimizma v panogo, ki preživlja težke čase. Organizirali so izbor Naj krof Slovenije 2021. Foto: BoBo
Na TGZS-ju so se odločili počastiti pust, slovensko kulinariko in projekt Slovenija evropska gastronomska regija 2021 ter tako vliti malo optimizma v panogo, ki preživlja težke čase. Organizirali so izbor Naj krof Slovenije 2021. Foto: BoBo

Dogodek Ustvari svoj krof bo potekal hibridno, kjer bo strokovna komisija na eni lokaciji ocenjevala najboljši krof v slovenski kulinariki, prenos pa si boste lahko ogledali na spletu. Dogodek bo potekal v 9. februarja ob 13. uri, en teden dni pred pustnim torkom.

Zmagovalec bo pridobil naziv naj krof Slovenije 2021 po izboru Turistično-gostinske zbornice Slovenije, ki ga bo lahko uporabljal za obdobje enega leta.

Strokovno komisijo bodo sestavljali priznana kuharska mojstrica in mednarodna ocenjevalka WACS-a Alma Rekić, strokovna učiteljica na BIC-u Ljubljana na Srednji slaščičarski šoli Cecilija Per in predsednik Društva kuharjev in slaščičarjev Slovenije, mednarodni ocenjevalec WACS-a Tomaž Vozelj (spodaj si lahko ogledate njegov recept za prave pustne krofe).

Sorodna novica Žrtvovali smo se v imenu pusta: MMC-ocenjevalnica krofov - od Trojan do Hoferja

V okviru dogodka bo priznani slovenski etnolog Janez Bogataj in veliki poznavalec slovenske kulinarike predstavil bogato izročilo peke krofov na Slovenskem. "Razvojne korenine krofov segajo do cesarskega Dunaja. Tam naj bi jih začela prva pripravljati dvorna kuharica Cecilija (Cilka) Krapf in sicer kot Cilli Kugeln, torej Cilkine kroglice. Izvirni cesarski krofi so bili veliko manjši od naših. V premeru za en grižljaj, nadevani z marmelado in ocvrti na maslu. Izum se je razširil po monarhiji in na Slovenskem dobil razne izpeljave, tako po načinu priprave, velikosti, kot po nadevih. Seveda pa je sama beseda veliko starejša in s tem tudi poimenovanje jedi, ki se je močno razlikovala od okroglih ocvrtih krofov z lepim vencem. Beseda krof namreč izvira iz besede krapfo v stari visoki nemščini in je pomenila kljuko, kavelj ali krempelj. Prvotni krofi so bili namreč prav tako ocvrti iz testa, ki pa je bilo popolnoma nepravilnih oblik z izrastki, ki so spominjali na kremplje," je povedal Bogataj.

Recept za prave pustne krofe
Sestavine: 500 g moke tip 400, 50 g sladkorja, 3 rumenjake, ogrete na sobno temperaturo, 1 g soli, 50 g masla, 2 dl mlačnega mleka, 30 ml ruma, naribana limonina lupinica, vanilin sladkor, 30 g kvasa olje za cvrtje, marelična marmelada za nadev cca. 300 g, mleti sladkor za posip.

Moko presejemo v skledo. Kvas s ščepcem sladkorja in moke razmešamo v pol dl mlačnega mleka. Pustimo, da enkrat naraste. Rumenjake, sladkor in maslo penasto umešamo. Vse sestavine zamešamo v moko in stepamo toliko časa, da se testo odlepi od kuhalnice in posode. Pokrijemo s kuhinjsko krpo in pustimo vzhajati od 20 do 30 minut. Volumen se za enkrat poveča.

Razvaljamo na 1,5 cm debelo in z obodom za krofe izrežemo krofe. Izrezane krofe damo na pomokan prt in pustimo pokrite vzhajati še 15 minut.

Olje segrejemo na 170 °C. V segreto olje damo krofe z zgornjo stranjo (bolj vzhajano). Ko krof na spodnji strani zarumeni, ga obrnemo in spečemo še na drugi strani.

Pečene krofe odložimo na cedilo (pečeni so takrat, ko jih prebodemo z leseno palčko in se na palčko ne prime testo).

Odcejene od strani nabrizgamo z marmelado (če je pregosta, jo razmešamo in dodamo kapljico ruma).

Na koncu potresemo s sladkorjem.