Interier nekdanjega skednja je, morda proti pričakovanjem, izjemno sodoben. Foto: Miran Kambič
Interier nekdanjega skednja je, morda proti pričakovanjem, izjemno sodoben. Foto: Miran Kambič
V čudoviti naravi, kjer se pisani travniki vzpenjajo proti gozdu, je desetletja sameval poldrugo stoletje star skedenj. Zakonca, ki sta kupila parcelo, sta sprva razmišljala o rušitvi objekta in gradnji nove hiše, arhitekt David Mišič pa je v stavbi prepoznal neprecenljivo kulturno identiteto in lastnikoma ponudil drugačno, izvirno rešitev. Foto: Miran Kambič
Arhitekti so zasnovo skednja vzeli kot izhodišče stavbe. Foto: Miran Kambič

Čeprav bivalnega objekta že dolgo ni bilo več, so nekdanjo kmetijo označevale kašča, stoletna lipa in pa značilen koroški skedenj, postavljen na zidan, polvkopan hlev. Objekt jih je presenetil s svojo izvedbeno kompleksnostjo – skrbno obdelani strukturni detajli, vezniki in hrastovi žeblji so govorili o predanem gospodarju s čutom za estetiko. Arhitekti so zasnovo skednja vzeli kot izhodišče stavbe, ki ni ne nova, ne stara, ne vernakularna, niti urbana, stavbe, ki bi hkrati pripadala tako kulturni kot naravni krajini.

Skedenj, ki je postal sodoben dom, smo v naši rubriki predstavili že lani, zdaj pa lahko vanj tudi virtualno vstopite.

Skedenj so se odločili prestaviti na ugodnejšo lokacijo, kjer najlepše uokviri razgled. Skrbno označen skelet so očistili in ponovno sestavili na krajinsko usklajenem zidanem podstavku. Znotraj vznemirljive, čipkaste strukture so postavili montažne elemente – fasadni ovoj, zasteklitve, sekundarno streho in končne tlake, ki skupaj tvorijo paviljonski vsadek, neodvisen od izvirnega lesenega ovoja.

Interier je – presenetljivo – izjemno sodoben. Velike zunanje površine in skrbno izbrana notranja oprema ustvarjajo nadstandardne razmere za bivanje. Podaljšani napušči in poglobljene terase omogočajo t. i. 'vmesne prostore', ki niso ne zunaj ne znotraj in kjer se lahko zadržujemo tako v popoldanski pripeki kot zasneženem jutru.

Tlorisna zasnova pa sledi poti sonca: na vzhod so umeščene spalnice, zato se lastnika zjutraj prebujata ob prvih sončnih žarkih, sonce popoldne nežno sije skozi strešno lino in osvetljuje delovne prostore v odprti galeriji, dan pa se konča v dnevno-bivalnem prostoru, kjer lahko spremljamo, kako sonce počasi tone za Pohorjem.

Skednji in kozolci kljub izgubi svoje prvotne funkcije ohranjajo intenziven emotivni in estetski naboj: s svojimi proporci, materiali in gradivi jih vsak posameznik doživlja kot nekaj lepega. Zato je življenje znotraj tega obrtniško dodelanega objekta, ki kot nežna zavesa uokvirja poglede na čudovito okoliško pokrajino, prav gotovo edinstvena izkušnja.

Hiša je za svojo zavestno odgovornost do okolja lani prejela nagrado zeleni svinčnik, ki jo podeljuje Zbornica za arhitekturo in prostor.

Alja Košir, Ambienti

Arhitektura: Styria arhitektura (arhitekt: David Mišič, soavtorji: Sašo Žolek, Brigita Čas, Kaja Kotnik)
Krajinska arhitektura: Aleš Koprivšek
Fotografije: Miran Kambič