V primerjavi s spomladanskim sajenjem je jesensko bolj primerno, saj imajo rastline do zime dovolj časa, da se ukoreninijo in tako spomladi začnejo normalno rasti. Prednost je tudi ta, da nas lahko pri načrtovanju zasajevanja spomladi negativno preseneti deževje, če to opravimo že jeseni, pa bodo mlade rastline lahko uspešno izkoristile vse lepe spomladanske dni. Velja, da z jesenskim sajenjem ne odlašamo in po presajanju oz. sajenju rastline vedno dobro zalijemo, tako da se bo zemlja dobro oprijela korenin.

Koledarska jesen nastopi 23. septembra. Dnevi se nekoliko skrajšajo in temperature postanejo nekoliko nižje. V zelenjavnem vrtu sejemo in sadimo rastline, ki nam bodo spomladi dajale prvi pridelek. Tako lahko sejemo zimske sorte solate, motovilec, špinačo, blitvo in spomladansko zelje, proti koncu septembra in v začetku oktobra sadimo čebulček, v drugi polovici oktobra pa še zimski česen, redkvico, rukolo, vrtno krešo in nizek stročji fižol (ta bo dozorel še pred zimo). Na izpraznjeno gredico posejemo rastline za zeleno gnojenje. To so enoletna detelja, lucerna, gorčica, oljna redkvica in facelija. Te rastline bodo tla rahljale in izboljšale.

Od okrasnih rastlin v jesenskih dneh sadimo okrasne čebulice (narcise, tulipani), okrasno drevje, okrasne grmovnice, trajnice in tudi vrtnice. Zimzelene drevnine, listopadne drevnine in trajnice pravzaprav lahko sadimo in presajamo vse leto, ulončene listopadne drevnine pa presadimo takrat, ko drevesu odpade listje.

Travnato površino lahko jeseni dosejemo ali pa jo posejemo čisto na novo, v sadnem vrtu pa je priporočljivo posaditi robide, maline in jagode.

Če vas zanima prav posebna rastlina, lahko za nasvet zaprosite strokovnjakinjo na brezplačni telefonski svetovalni številki Kluba Gaia 080 81 22 ali na e-naslovu gaia@klubgaia.com.