Med potjo po Afriki si je safari v Bocvani ogledal tudi ameriški predsednik George Bush s soprogo Lauro. Foto: EPA
Med potjo po Afriki si je safari v Bocvani ogledal tudi ameriški predsednik George Bush s soprogo Lauro. Foto: EPA

Druga največja celina na svetu se razteza kar čez pet geografskih pasov, temu primerna pa je tudi rastlinska in živalska pestrost, in prav slednja je najbolj privlačna za turiste, ki Afriko obiščejo zaradi safarijev v narodnih parkih.

Za obisk safarija so najprimernejše države v vzhodni in južni Afriki, kot so Kenija in Tanzanija ter Bocvana in Južnoafriška republika. V Keniji in Tanzaniji najdete safarije za vsak žep in v najbolj znanem narodnem parku Serengeti je včasih videti več turističnih zebrasto pobarvanih kombijev kot pa živali.

Bocvana je pri turizmu ubrala drugačno pot in njegovi množični obliki se skuša izogniti z visokocenovnimi safariji, ki stanejo tudi več kot 500 dolarjev na dan in ponujajo luksuzno preživetje divjine.

V Afriki govorijo skoraj dva tisoč jezikov, kar vpliva na kulturno raznolikost te celine, kjer je močan pečat pustilo tudi obdobje kolonialne oblasti, ko so evropske držav več stoletij izkoriščale predvsem naravne vire in v suženjstvo v Ameriko prepeljale več milijon Afričanov.

Države zahodne Afrike se ne morejo pohvaliti s takim živalskim svetom kot južni in vhodni del, vendar pa jo turisti obiščejo zaradi bogate kulturne dediščine, kjer se čuti tudi vpliv islama, ki se je prek Sahare širil iz arabiziranega severa od sedmega stoletja dalje.

Gana je med najbolj priljubljenimi državami zahodne Afrike, saj poleg peščene obale s kokosovimi palmami, turistom ponuja tudi ogled starih utrdb, ki ležijo na obali Atlantskega oceana in so jih za prevoz sužnjev zgradili pod britansko kolonialno oblastjo. Med bolj obiskanimi državami je tudi Mali, kjer je za turiste obvezen ogled starodavnega mesta Timbuktu, ki leži na robu Sahare.

Številne afriške države, med njimi jih večina leži v osrednjem delu celine, so turistom še vedno nedostopne zaradi negotovih razmer, ki so posledica dolgoletnih vojn in spopadov.

V nekaterih državah, ki so bile pred leti v vojni in se po nekaj letih miru odpirajo turistom, posebno nevarnost predstavljajo mine, zato se je v takih držav vedno treba pozanimati o nevarnih območjih.