Carigrad - mesto, v katerem dihajo zgodovina in moderna sodobnost, pravljice Tisoč in ene noči ter resnične človeške zgodbe, mistični Orient in lastnosti zahodne Evrope. In še bi lahko naštevali. Gre torej za mesto, ki očara z razdvojenostjo, kakršni ni para. Foto: RTV SLO
Carigrad - mesto, v katerem dihajo zgodovina in moderna sodobnost, pravljice Tisoč in ene noči ter resnične človeške zgodbe, mistični Orient in lastnosti zahodne Evrope. In še bi lahko naštevali. Gre torej za mesto, ki očara z razdvojenostjo, kakršni ni para. Foto: RTV SLO

, kjer preseneti sožitje sodobnega življenja in bogate zgodovine.

To je edino mesto nas svetu, ki leži na dveh celinah. Razteza se ob Bosporju, ožini, ki ločuje Evropo od Azije in na eni strani vodi v Črno, na drugi pa v Marmorno morje. Gre za največjo metropolo v Turčiji, ki je tudi gospodarsko in kulturno središče te po večini muslimanske države. Tu naj bi živelo 12 milijonov prebivalcev, po nekaterih podatkih pa celo 16 milijonov.

Sicer se Carigrad lahko pohvali z izjemno vznemirljivo, 2500 let dolgo zgodovino, o čemer pričajo tudi tri že omenjena nekdanja imena mesta. Že v preteklosti, pa tudi v sedanjosti, so Istanbul, ki ga Slovenci poznamo tudi pod imenom Carigrad, označevala številna nasprotja - staro in novo, Vzhod in Zahod ipd. V času, ko si ta trgovska, industrijska in univerzitetna turška prestolnica prizadeva premostiti razcep med krščanskim in muslimanskim svetom, Evropo in Azijo, je njena razdvojena duša privlačnejša kot kdaj prej.

Priložnosti, da si ogledate eno od najzanimivejših mest na svetu, torej ne gre izpustiti iz rok. Mošeje, sultanska palača Topkapi, vzhodnjaški bazarji in živahno ulično dogajanje, na drugi strani pa moderne četrti, ki lahko tekmujejo z največjimi svetovnimi prestolnicami. Turška kava, baklava, burek in kebab, na koncu pa seveda še sprostitev v znameniti turški savni … Le kdo bi želel še več?

M. N.

Takole sta ločeni Evropa in Azija. In takole sta simbolično ločena tudi krščanski in muslimanski svet. Foto: RTV SLO
Večina Turkov je seveda muslimanov. Kot je znano, imajo po islamu ženske precej manj pravic kot moški. In čeprav Carigrad preseneča obiskovalce z neverjetnimi nasprotji - na eni strani spomeniki bogate zgodovine in tradicionalen način življenja, na drugi strani pa sodobna arhitektura, moderne stolpnice in vsem najrazvitejšim deželam poznan velemestni utrip -, je mogoče brez težav trditi, da ima ženska emancipacija v Turčiji in tudi Carigradu pred seboj še dolgo pot. Foto: RTV SLO
Kot že omenjeno, je Carigrad pravcata zakladnica bogate zgodovine. Skoraj 1600 let je imel kot Bizanc, Konstantinopel in ne nazadnje tudi Istanbul status glavnega mesta - metropole bizantinskega, rimskega in otomanskega cesarstva. Bil je torej prestolnica krščanskega in muslimanskega cesarstva. V njem je vladalo več kot 120 cesarjev in sultanov. V tako cvetočem mestu so vladarji umetnost in izdelke umetnosti, kakršen je obelisk na sliki, ki izhaja iz faraonskega Egipta, prinašali iz različnih krajev sveta. Carigra sicer tudi pozneje, ko je bila za glavno mesto Turčije razglašena Ankara, ni izgubil svoje moči. Foto: RTV SLO
Današnji Carigrad se je oblikoval v šestem stoletju pred našim štetjem kot grško mesto Bizanc. S trgovino prek Črnega morja je Bizanc hitro bogatel. Leta 324 ga je zavzel rimski cesar Konstantin, ki je izkoristil ugodno strateško lego in mesto proglasil za metropolo rimskega cesarstva. Prav on je tisti, ki je mesto preimenoval v Konstantinopel. Ta je leta 1453 po večtedenskem obleganju padel pod močjo Mehmeda II. S tem je mesto postalo last otomanskih osvajalcev, ki so mu nadeli ime Istanbul in ga spremenili v središče svojega cesarstva. Ostanki, ki jih je ustvarila zgodovina (tudi na sliki), so posejani po vsem mestu. Foto: RTV SLO
Mesto je neverjetno zeleno. Za zelenico, park, nasad rož, grmičevja in dreves je izkoriščen skorajda vsak mogoč delček Istanbula. Foto: RTV SLO
Vse pohvale je mogoče izreči tudi na račun skrbi za čistost mesta. Foto: RTV SLO
Modra mošeja je simbol mesta - simbol, ki bi si ga moral ogledati vsak turist v Carigradu. Zgrajena je bila v 17. stoletju, in sicer iz modrih ploščic, od koder izhaja tudi njeno ime. Foto: RTV SLO
Modro mošejo sestavlja 6 minaretov, kar naj bi bila po pripovedovanju Turkov pomota. 'Legenda' pravi, da je sultan Ahmed I., ki je dal mošejo zgraditi, zahteval minarete iz zlata. Turška beseda za zlato je podobna tisti za številko šest. Tako naj bi ga arhitekt razumel, da mora zgraditi šest minaretov, kar je tudi storil. To je seveda vodilo v precejšen zaplet, saj je imela glavna mošeja v Meki, prestolnici islama, takrat le pet minaretov. Da bi jih imela manj kot Modra mošeja, je bilo nedopustno. Težavo so zato rešili tako, da so mošeji v Meki dozidali še dva minareta. Foto: RTV SLO
Očara tudi notranjost Modre mošeje. Kot je v navadi, morajo turisti ob vstopu v mošejo sezuti čevlje, ženske pa nadeti pregrinjala s kapucami. Foto: RTV SLO
Če boste imeli srečo, vam bo vodič pokazal tudi postopek muslimanske molitve. Foto: RTV SLO
Še bolj znamenita pa je za nekatere Turke in tudi obiskovalce Carigrada Hagija Sofija, imenovana tudi Cerkev božanske modrosti. Ta namreč odraža zapletene zgodovinske odnose med Turčijo in zahodno Evropo. To je bila nekoč največja cerkev krščanskega sveta, v kateri pa krščanskega obreda niso vodili že od daljnega leta 1453, ko je mesto padlo pod oblast otomanskega cesarstva. Cerkev je bila sicer zgrajena v šestem stoletju, po 'padcu krščanstva' pa je bila preoblikovana v mošejo, ki jo lahko vidite na sliki. Žal je v precej slabem stanju, obnova pa poteka nenavadno neuspešno in počasi. Danes je sicer v Hagii Sofiji muzej z obnovljenimi krščanskimi mozaiki in islamskimi simboli. Foto: RTV SLO
Marsikomu se zdi podatek, da je v Carigradu kar 3050 mošej, zares neverjeten. Pa jen res tako. Mestoma se tako zdi, da mošeje stojijo kar ena zraven druge. Foto: RTV SLO
Nekaj pa je v tem turškem mestu vendarle tudi katoliških cerkva oz. katedral. Foto: RTV SLO
Turško zastavo je mogoče videti na vsakem koraku. Foto: RTV SLO
Takole pa je videti priljubljen konjiček Carigrajčanov - ribarjenje z glavnega mostu. Foto: RTV SLO
Turki so neverjetno vsiljivi prodajalci. Pa ne samo na bazarju oz. na tržnicah, kjer bo vaša usoda zapečatena že, če boste trgovca pogledali v oči - zgrabil bo namreč priložnost in vas ne bo zlahka spustil iz rok -, temveč tudi sicer. V bližini turističnih točk tako prodajajo, če ne kar vsiljujejo, nakup turškega napitka. Odsvetujemo! Foto: RTV SLO
V mestu, ki slovi tudi po znameniti turški kuhinji oz., bolje rečeno, turških specialitetah, pa vam niso na voljo le kebab, burek, baklava ipd., temveč tudi slavni turški med, ki ga je mogoče dobiti v vsaki prodajalni. Foto: RTV SLO
Turki imajo tudi zelo bogato literarno dediščino. Veljajo za strastne bralce. Izdelke njihovih književnih velikanov lahko, če seveda znate turško, prebirate tudi v nekaterih parkih. Pesmi so namreč natisnjene kar na naslonjalih klopi. Foto: RTV SLO
Tipični prevozni sredstvi v Carigradu, ki ju predlagamo tudi vam, sta tramvaj … Foto: RTV SLO
… in taksi. S taksistom seveda ne pozabite barantati za ceno, sicer bo vašo denarnico po nepotrebnem izpraznil za čim večji kupček turških lir. Foto: RTV SLO
Čeprav se Carigrad s svetlobno hitrostjo spreminja v prestolnico zahodnih nazorov in značilnosti, v njem še vedno lahko prepoznamo pravljičen in mističen delček Orienta, ki potrjuje splošno veljavno mnenje, da je to eno od najočarljivejših mest na svetu. Foto: RTV SLO