Zelene oči, nekaj 'čopkov' na glavi in tanke nožice. Ta 'stvor' je ajaj. Foto:
Zelene oči, nekaj 'čopkov' na glavi in tanke nožice. Ta 'stvor' je ajaj. Foto:

Nekatere živijo v morju, spet druge se ne premaknejo s kopnega, vse pa so zaradi svojega izredno neobičajnega videza prava vaba za fotografe in snemalce.

Od želve, ki večino življenja preživi vkopana, in ribe z lobanjo do drobcene živali, ki ji večino prostora na glavi zavzemajo oči. Narava je res poskrbela za veliko pestrost, ko se je »poigrala« z živalskimi vrstami.

D. P.

Dumbove hobotnice, ki živijo globoko pod morsko gladino (3.000–4.000 metrov), so svoje ime dobile po slonjem junaku Disneyjeve risanke oziroma po njegovih ušesih. Večino časa preživijo tik nad morskim dnom, kjer iščejo globinsko floro in favno.
Kljunati ježek je poleg kljunaša edini kloakovec, ki leže jajca. Čeprav večino njegovega jedilnika zasedejo mravlje in mu zato pravimo mravljinec, s pravimi mravljinci ni v sorodu. Živijo na Novi Gvineji in v Avstraliji, latinsko ime (echidna) pa so dobili po junaku iz grške mitologije.
Slonja rovka je prvi del imena dobila po dolgem rilcu, drugi del pa po domnevni pripadnosti družini rovk. Kasneje so raziskovalci ugotovili, da ta žival z rovkami nima prav veliko skupnega, a ime je ostalo.
Riba zajedavka ima to neslavno vlogo, da ji je poleg neposrečene oblike pripadel tudi naziv najbolj nagnusnega člana morske favne, saj ima zelo nenavadne prehranjevalne navade, prav tako pa tudi izločanje opravlja na zelo neobičajen način. Riba zajedavka spada med najstarejše vrste rib. Ima tudi lobanjo.
Puli je srednje velika madžarska pasma psov, ki ima značilno dolgo, vrvasto dlako, ki je tako gosta, da je popolnoma nepremočljiva. Puli pa ni edini madžarski pasji posebnež, saj obstaja še podobna, a veliko večja pasma psov – madžarski komondor.
Dolgouha džerboa je tako posebna, da je edina članica svojega živalskega rodu, gre pa za nočnega glodavca, ki so ga zaenkrat opazili zgolj na Kitajskem in v Mongoliji.
Matamata, pripadnica družine želv je raziskovalce s svojo nenavadno obliko prvič 'zabavala' v 18. stoletju, živi pa v Južni Ameriki v porečjih Amazonke in Orinoka. Zoologe je tako zelo zmedla, da so jo v dobrih dveh stoletjih kar 14-krat preimenovali, in je šele leta 1939 dobila svoje končno latinsko ime.
Ta sladkovodna želva, Cantorjeva velikanka, ki živi v Aziji, lahko v dolžino zrase več kot dva metra, tehta pa lahko tudi več kot 50 kilogramov. Njen oklep ni pravi oklep, saj je povsem mehak, zato se cantorjeva želva za preživetje skriva pred žrtvami in jih napada iz zasede. Skoraj 95 odstotkov življenja preživi vkopana in negibna.
Rožnati pritlikavi pasavec je najmanjša vrsta pasavca na svetu, saj v dolžino meri zgolj dobrih deset centimetrov. Če se prestraši, se lahko v zgolj nekaj sekundah vkoplje v zemljo, pa če je ta še tako trda.
Ta bornejska opica je ime nosan seveda dobila po svojem izrazitem nosu, čeprav se z njim lahko pohvalijo le samci, ki z njim privabljajo samice. Poleg vabnega namena imajo veliki nosovi, ki v ekstremnih primerih sežejo tudi dlje od 15 centimetrov, še vlogo resonančne komore.
Najmanjši pripadnik družine pand je zgolj nekoliko večji od domače mačke. Hrani se z rastlinjem, najpogosteje bambusom. Trenutno naj bi bilo na svetu okrog 2.500 živečih rdečih pand, a njihovo število strmo upada.
Sajgaške antilope so včasih naseljevale večino Evrazije, danes pa jih najdemo zgolj v nekaterih predelih Rusije, Kazahstana in Mongolije. Njene značilne rogove na Kitajskem uporabljajo kot pripomoček v zdravilstvu, zato postajajo vedno bolj ogrožena vrsta.
Haitijski solenodon, ta rovki podobni glodavec domuje na Haitiju in v Dominikanski republiki. Včasih mu je družbo delal še zelo podoben in soroden glodavec (markanov solenodon), a sta ga pokopali kolonializacija ter priseljevanje.
Tale posebnež med krti, zvezdonosi krt, je Severnoameričan, saj živi zgolj na severu ZDA in na jugu Kanade. Njegov nos je prepleten z živčnimi končiči in tako zelo občutljiv, s čimer krt lažje najde hrano.
Sončni medved domuje v jugovzhodni Aziji, njegova posebnost – poleg obarvanosti – pa je ta, da so lahko samci kar za dobro polovico večji od samic. Poleg tega sončni medved ne pozna zimskega spanja, zato se razmnožuje celo leto.
Nartničar spadajo med primate, a sami tvorijo lastno družino, saj jih najdemo samo še v Južni Aziji. Najbolj prepoznavni so po svojih ogromnih očeh, saj vsaka od njih v premeru meri kar 16 milimetrov.
Kačja riba je eden najhujših morskih plenilcev, čeprav v dolžino zrase zgolj dobrih 60 centimetrov. Podnevi se zadržuje v velikih globinah, ponoči pa priplava na površje in z posebnim fotoforičnim organom, ki proizvaja svetlobo, zvabi žrtve k sebi. Prvo vretence za njenim vratom deluje kot blažilnik za smrtonosne udarce, ki jih riba zada nič hudega slutečim žrtvam. Živi predvsem v tropskih morjih.
Ajaj je madagaskarska polopica, maki, ki je najbolj aktivna ponoči, najbolj izstopajoči pa so njegovi dolgi, koščeni prsti. Pretežno se hrani z listjem, opravlja pa tudi funkcijo madagaskarskega detla, saj lahko predre trdo deblo in se tako prebije do manjših živali, ki živijo pod lubjem.