Na Grenlandiji živi okoli 56.000 ljudi, večinoma Inuitov, ki večinoma živijo na zahodni obali v majhnih mestih in zaselkih ali oddaljenih obalnih naseljih. Foto: AP
Na Grenlandiji živi okoli 56.000 ljudi, večinoma Inuitov, ki večinoma živijo na zahodni obali v majhnih mestih in zaselkih ali oddaljenih obalnih naseljih. Foto: AP

Grenlandski parlament inatsisartut je 24. novembra lani glasoval za to, da pri poletnem času na največjem otoku na svetu, ki je del danskega kraljestva, vztrajajo vse leto. Medtem ko Evropa in Združene države Amerike še vedno razpravljajo o tem, ali naj se držijo dvakratnega premika ure na leto, so na Grenlandiji tako pretekli konec tedna še zadnjič premaknili uro naprej.

Grenlandci bodo svoje ure pustili nedotaknjene jeseni, ko se bo poletni čas prevesil v zimskega. Tako naj bi na redko poseljeni Grenlandiji, ki geografsko pripada severnoameriški celini, geopolitično pa Evropi, imeli še eno uro dnevne svetlobe popoldan in več časa za poslovanje z Evropo in širše, poroča AP.

"Premik časovnega pasu označuje vznemirljiv nov začetek, enakopravno povezavo s Severno Ameriko in Evropo ter priložnost za upočasnitev v svetu, ki ga zaznamuje hiter tempo," so v izjavi zapisali pri turističnem vladnem uradu Visit Greenland.