S kunami bomo na Hrvaškem najverjetneje plačevali le še naslednje leto. Foto: BoBo
S kunami bomo na Hrvaškem najverjetneje plačevali le še naslednje leto. Foto: BoBo

S 1. januarjem leta 2023 bo tudi Hrvaška za svojo valuto uvedla evro. Menjava valute je velik ekonomski projekt, s seboj pa prinese tudi številne čisto praktične težave. Ena izmed njih je vprašanje, kam z vsem starim denarjem.

Hrvaške oblasti so namreč izračunale, da bo samo za hrambo kovancev kun med menjavo potreben prostor, v katerega bi lahko shranili 120 zagrebških tramvajev. Ti so dolgi 32 metrov, široki 2,3 metra in visoki 3,4 metra. To pomeni, da skupno potrebujejo kar 30 tisoč kubičnih metrov velik prostor. Poleg več kot milijarde kovance bo treba shraniti še pol milijarde bankovcev.

Guverner HNB-ja Boris Vujčić (skrajno desno) je s predstavniki Evropske komisije septembra na Brdu že podpisal memorandum o evropskih kovancih. Foto: EPA
Guverner HNB-ja Boris Vujčić (skrajno desno) je s predstavniki Evropske komisije septembra na Brdu že podpisal memorandum o evropskih kovancih. Foto: EPA

Kot so se dogovorili vladajoči, bo za hranjenje starega denarja skrbela kar hrvaška vojska, ki ga bo hranila v posebnih skladiščih pod strogim varstvom. Kune bodo namreč lahko še tri leta po uvedbi evra ljudje v bankah zamenjali za evre, zato bodo celotno to obdobje obdržale svojo vrednost. Po preteku tega obdobja bodo kovance s posebnimi stroji uničili oziroma jih stalili in dobljeno kovino prodali za ponovno uporabo.

Za bankovce za zdaj še ni predvidena časovna omejitev glede zamenjave v evre, bo pa kune brez doplačila mogoče menjati le v prvih šestih mesecih po uvedbi evra. Kune bo mogoče že v tem obdobju menjati v vseh bankah, podružnicah agencije za plačilni promet in poštah.

Hrvaška sicer še vedno čaka na dokončno potrdilo Bruslja, da lahko vstopijo v evroobmočje, ki naj bi prišlo sredi leta 2022. Hrvaška vlada zapletov ne pričakuje in je prepričana, da so izpolnili vse zahteve Bruslja za prehod.