28 let v obtoku. Foto: BoBo
28 let v obtoku. Foto: BoBo

Ob vstopu v Evropsko unijo bo Hrvaška po novem letu opustila kune in lipe, ki so jih državljani kot plačilno sredstvo uporabljali od leta 1994, in namesto tega kot valuto prevzela evro. Ta odločitev pa za seboj pušča več kot 500 milijonov bankovcev. Če bi vse zložili enega na drugega, bi višina znašala okoli 50 kilometrov oziroma šest Mont Everestov.

Menjava poteka postopoma. Foto: EPA
Menjava poteka postopoma. Foto: EPA

Zamenjanih bankovcev, tudi tistih, ki so jih morali umakniti zaradi spremembe barve in zaščitnih elementov, ne sežigajo več, ampak jih narežejo na manj kot milimeter velike kose, ta material pa potem porabijo za izolacijo v javnih mestnih delih.

Skupno so bile skovane približno tri milijarde kovancev, kar znaša okoli 10 tisoč ton. Vrnilo naj bi se 35 odstotkov kovancev, predvsem tistih z višjo vrednostjo – 80 odstotkov teh, kar je 5200 ton oziroma 124 novih zagrebških tramvajev. Te bodo prodali kot surov material, stalili ali pa uporabili na drug način.

V zadnjih letih je bilo več ponarejenih evrov kot kun

Prvotno so sicer hrvaški denar po hrvaških dinarjih želeli poimenovati krona in banica, a so se nazadnje le odločili za kune in lipe. Idejo za videz papirnatega denarja, ki je sicer v celoti iz bombaža, sta dala Miroslav Šutej in Vilko Žiljak, podoba kovancev, ki so iz različnih kovin, je bila v rokah Kuzme Kovačića.

Skupno so sicer natisnili milijardo in 570 milijonov bankovcev, ki skupno znašajo kar 187 milijard kun. Največ natisnjenih je bilo tistih za 200, 100 in 10 kun. V zadnjih letih je bilo največ uporabljenih prav tistih za 200 in 10 kun. Po videzu so ostajali enaki, a so jim čez leta dodajali različne zaščite. Ker po njih na trgu ni bilo potrebe, se bankovci za 500 in 1000 kun niso spreminjali že od začetka, tako že zadnjih 28 let ostajajo enaki.

Motive so že izbrali. Foto: BoBo
Motive so že izbrali. Foto: BoBo

Čeprav naj bi šlo za kakovostno izdelavo, so se bankovci sčasoma izrabili, tako so do zdaj umaknili ali uničili več kot milijardo bankovcev v vrednosti 104,5 milijarde kun. Število ponarejenih kun naj bi bilo bistveno manjše od ponarejenih evrov. Lani je bilo takih bankovcev na Hrvaškem 198, leto poprej 157, leta 2019 jih je bilo 506. Največkrat so se ponarejali bankovci za 200 kun. Tudi v primeru evrov leto 2019 izstopa – takrat je bilo ponarejenih 4280 bankovcev, leto pozneje 237 in lani 228, poroča spletni medij Index.hr.

Nikola Tesla in črki HR v glagolici

Ko bo na Hrvaškem zavladal evro, bo v obtoku enaka količina denarja kot v času kune – v zadnjih nekaj mesecih je v obtoku okoli 30 milijard hrvaških kun, kar je posledica inflacije, ljudje so začeli porabljati prihranke, povpraševanje po kunah pa se je zaradi prehoda na evro zmanjšalo. Bankovce za 100 kun bodo nadomestili tisti za 10 in 20 evrov. Papirnati denar bo imel tudi edinstvene narodne motive.

Na kovancu za dva evra bo motiv zemljevida Hrvaške, na kovancu za en evro motiv kune, na kovancih za 50, 20 in 10 centov motiv Nikole Tesle, na kovancih za pet, dva in en cent pa črki HR, izpisani v glagolici. Na vseh kovancih bo tudi element šahovnice.

Bankovce bo mogoče menjati še nedoločen čas, kovance pa tri leta. Po prvem letu bo to brezplačno. Med 1. in 14. januarjem 2023 bodo kupci storitve in izdelke lahko plačevali v evrih ali kunah, trgovci pa jim bodo tudi takrat, ko bodo plačilo izvedli v kunah, morali vrniti evre. S 15. januarjem 2023 bo evro postala edina uradna plačilna denarna enota na Hrvaškem.