"Upam, da se mi ne bo treba ponovno opravičevati, ker še nisem mrtev," je dejal v pogovoru za BBC. Trigano je že 25 let na čelu mesteca s 16.000 prebivalci ob vznožju Pirenejev.

Ni sicer edini priletni župan, ki se v Franciji oklepajo stolčkov – v vasi blizu Bordeauxa se, denimo, za županski položaj ponovno poteguje 98-letnik. A nihče nima tako slikovite zgodovine kot Trigano.

Rojen je bil leta 1925 v Parizu judovskima priseljencema iz Alžirije, med okupacijo za časa druge svetovne vojne se je družina zatekla v gorato pokrajino Ariège na jugu Francije, mladi Andre pa se je pridružil odporniškemu gibanju. Poneverjal je dokumente in s tem pomagal zavezniškim vojakom pri prebegu v Španijo. Trikrat so ga aretirali, a je nekako preživel.

Po vojni se je odločil, da ostane na jugu in se vrgel v podjetniške vode.

Club Med – oddih na morju za vse

Zaradi svojih izkušenj med okupacijo je sklenil, da je edini način, da se ne ponovijo grozote preteklosti, da spravi ljudi različnih ozadij in narodnosti na skupne počitnice. Zato se je odločil, da se z bratom in očetom loti posla s počitniškim taborjenjem.

Vrsto let so dobavljali šotore za novo ustanovljeni Club Med, danes sicer znan po luksuznih hotelih, a v prvih 15 letih delovanja so gostje prebivali v šotorih, običajno kar ameriških vojaških šotorih, ki so po vojni ostali po vsej Evropi.

Club Med je oglaševal počitnice na sončnih lokacijah Sredozemlja, od Majorke do Krfa, vse do Tunizije. Triganovo ime je v 50. letih postalo sinonim za taborjenje, s svojim poslom pa je močno obogatel. Kot ljubitelj luksuznih vozil je zbral impresivno zbirko 120 starodobnikov, od cadillacov do rolls royceev.

Po petih nadstropjih pač ne zamenjaš arhitekta

A Trigana je vse bolj privlačila politika, natančneje, lokalna politika – 24 let je bil župan mesteca Mazeres, simultano nekaj časa še poslanec državnega zbora v Parizu, nato pa 25 let župan Pamiersa, največjega mesta v Ariegeu.

Trigano meni, da določeno mero zaupanja pri ljudeh vliva tudi njegovo osebno bogastvo, saj da meščane manj skrbi, da bi izkoristil svoj položaj za lastni dobiček. In kaj ga po vseh teh letih še žene, da se ne umakne? Kot je povedal za BBC, ima še vedno kopico nedokončanih poslov, vključno z načrti za obnovo središča Pamiersa. "Vsako jutro se zbudim z ducatom odličnih novih zamisli za mesto," pravi.

Njegovi tekmeci mu priznavajo številne zasluge, a menijo, da je čas, da se umakne. "Mar ne zvenim lucidno? Ima smisel, kar govorim? Ti mladi – ali vsaj mlajši – pretendenti morajo še počakati na svoj čas," se namuzne. "Ko zgradiš 10-nadstropno stavbo, ne zamenjaš arhitektov po petem nadstropju – to nima nobenega smisla."

Ob tem še poudari, da je kandidiral na 19 različnih volitvah, od županskih do regionalnega sveta in parlamentarnih, izgubil pa je le enkrat. "Kdor koli hoče mojo službo, se bodo morali boriti zanjo!"