Prizorišče merjenja moči in kondicije je bilo sicer precej zaspano mesto Hanju, ki leži 60 kilometrov severno od prestolnice Tokio. V njem je potekal Isu Grand Prix, kot se uradno reče hitrostni tekmi s pisarniškimi stoli.

Prireditelji so navdih dobili v dirkah formule 1 in tekmi 24 ur Le Mansa, pravila pa so jasna: vsako ekipo sestavljajo trije tekmovalci, ki morajo na običajnih pisarniških stolih v dveh urah premagati kar največjo razdaljo. Oblečeni in obuti so lahko bili športno, tako da so vsaj za en dan odvrgli kravate, srajce in zloščene čevlje.

Večina tekmovalcev se je z nogami poganjala obrnjena s hrbtom proti progi, dveurni izziv pa je bil za mnoge pretežek, saj so predčasno odstopili. Nastopilo je sicer kar 55 trojk, najboljša pa je bila ekipa iz mesta Kjoto, ki je za nagrado dobila 90 kilogramov domačega riža, ki so ga zaradi izčrpanosti komaj dvignili in odnesli z zmagovalnih stopničk.