Foto: Pixabay
Foto: Pixabay

7. april je dan bobrov, ko po vsem svetu potekajo delavnice o teh živalih in njihovi vlogi v ekosistemu.

Bobra prepoznamo po ploščatem repu, plavalni kožici in velikih oranžnih sekalcih. Razširjen je po vsej Evropi ob rečnih dolinah, jezerih, močvirjih.

Od prvega podatka o ponovni pojavnosti po izumrtju ga je danes mogoče najti skoraj po vsej Sloveniji. Trenutno so podatki iz rek in pritokov Krke, Sotle, Drave, Mure, Save, Dravinje ...

V Sloveniji so bobra prvič uradno opazili leta 1998 na sotočju Radulje in Krke, k nam se je vrnil po naravni poti iz Hrvaške. Zdaj je v Sloveniji bober avtohtona vrsta, ki je zaradi čezmernega lova izumrla konec 18. stoletja.

Pod vodo zdrži tudi 15 minut

Bober je rastlinojed. Prehranjuje se z zelišči in vodnimi rastlinami, v zimskih mesecih objeda debla dreves. Njegov dom je brlog, sestavljen iz več sob, ki si ga izkoplje v brežino struge. Od vode se le redko oddalji za več kot 50 metrov.

Je odličen plavalec, pod vodo zdrži do 15 minut in zmore podreti tudi drevo premera, večjega od enega metra.

20 let, odkar se je k nam vrnil bober

V naravi je bober ključna vrsta, ki s svojo dejavnostjo vzdržuje in uravnava vodotoke, zvišuje podtalnico, z jezovi blaži hitrost vode in oblikuje mokrišča. Z aktivnostmi ustvarja številna raznolika življenjska okolja, primerna večjemu spektru živali.

Zavarovan pa je tudi njegov življenjski prostor. Ker z jezom dvigne raven vode v vodotoku ter tako skrije vhod v brlog, je jez struktura, ki se je v naravi ne sme odstranjevati, opozarjajo na zavodu.

V poletno-jesenskem času bobri objedajo poljščine v obvodnem pasu polj, če so ta preblizu vodotokov, z gradnjo jezov povzročajo poplave na obvodnih zemljiščih gorvodno od jezu, s spodkopavanjem brežin in gradnjo več metrskih kanalov v notranjost kmetijske površine pa povzročajo ugrezanje težke mehanizacije. Ker gre za zavarovano žival, je mogoče za škodo terjati odškodnino.