Argentinska ekipa je v severni Patagoniji izkopala ostanke okostja doslej neznane dinozavrske vrste, ki so jo poimenovali Meraxes gigas, poroča BBC.

Žival naj bi tehtala okoli štiri tone in bila dolga kar 11 metrov, samo njegova lobanja je merila 1,2 metra, medtem ko so bile njegove sprednje okončine dolge le okoli 60 centimetrov, kažejo izsledki študije, objavljene v reviji Current Biology.

Raziskovalci menijo, da so majhne sprednje okončine tem mesojedcem prinesle preživetvene prednosti. "Prepričan sem, da so imele te sorazmerno majhne roke neko funkcijo. Okostje kaže velike mišične vstavke in popolnoma razvite prsne obroče, zato je imela roka močne mišice," je povedal vodja študije Juan Canale.

Glavni avtor meni, da so njegovi preiskovanci ročice uporabljali predvsem pri parjenju. "Mogoče so uporabili roke za reproduktivno vedenje, kot je držanje samice med parjenjem, ali pa za podporo, da so vstali po padcu," je pojasnil.

Niso zmogli doseči svojega gobca

Soavtor študije Peter Makovicky pa je dodal, da žival s tako kratkimi ročicami ni zmogla doseči niti svojega gobca, zato je funkcijo glavnega orožja za plenjenje pri tej vrsti prevzela ogromna glava.

Vrsto Meraxes gigas so poimenovali po zmaju iz serije Igra prestolov. Ti dinozavri iz družine karharodontozavrov naj bi po Zemlji tacali pred 90 do 100 milijoni let. Argentinski znanstveniki so prepričana, da sta podobni vrsti – tiranozavridi in abelizavridi – svoje podobno majhne ročice uporabljali v podobne namene.