Foto: Reuters
Foto: Reuters

Nenavadno modno revijo je organizirala kar katedrala sama, ki si želi tako promovirati svojo zbirko sakralnih oblačil, za katero pravijo, da je najbogatejša v Belgiji.

Na reviji so predstavili okoli 30 oblačil, vključno z mašnimi ogrinjali, izvezenimi z zlatom in srebrom. To je bilo prvič v 50 letih, da so halje prikazali javnosti, je povedal katedralni zgodovinar Michel-Amand Jacques.

Foto: Reuters
Foto: Reuters

Rudy Opsomer, predsednik društva Prijatelji tournaijske katedrale, je povedal, da mašniška oblačila običajno hranijo v zakristiji, daleč od oči obiskovalcev.

"Škoda je bilo, da niso bila več na ogled javnosti," je dejal Opsomer. "To je priložnost videti ta oblačila še na drug način, ne samo kot sakralne oprave."

Na reviji so modeli pred približno stotimi gledalci predstavili oblačila, ki so prikazala evolucijo duhovniških noš od 17. do 21. stoletja, hranijo pa v katedrali tudi kose iz 15. stoletja, a so preveč krhki, da bi jih premikali. Opsomer je povedal, da ker oblačila veljajo za sveta, jih lahko nosijo samo cerkveni predstavniki.

Po tradiciji mora osebje katedrale oblačila, ko so enkrat ponošena, sežgati, zato so imeli v Tournaiju srečo, da so dobili dovoljenje tamkajšnjega škofa za revijo.

Foto: Reuters
Foto: Reuters

Razvoj čez zgodovino

Duhovniška oblačila so se skozi zgodovino precej razvila, pri čemer so tista bolj ekstravagantna in okrašena iz obdobja baroka zamenjala bolj preprosta oblačila, ki sledijo navodilom drugega vatikanskega koncila iz leta 1965, je povedal Jacques.

V 18. stoletju je komplet duhovniške noše stal od 15.000 do 18.000 francoskih liver (današnjih 250.000–300.000 evrov), enako kot cerkev srednje velikosti tistega časa. "Časi so se spremenili, Cerkev se je spremenila," pravi Jacques. "Moramo se postaviti v kožo ljudi tistega časa, v 17. in 18. stoletje, ko so bila ta oblačila pojmovana kot dar Bogu."

Harpigny, ki je bil med gledalci revije, pa je dodal, da cilj dogodka ni bilo bahanje Cerkve in razkazovanje svoje stare veličine, ampak prikazati, kako je šla Cerkev z roko v roki s kulturnimi in umetniškimi gibanji časa. "Da lahko prikazujemo narodno dediščino Cerkve družbi, je krasna zadeva!"