"Genetika je v veliki meri odločilen dejavnik za človekovo višino. Na podlagi genetike lahko razložimo razlike v višini med posamezniki, ne pa tudi trenda, ki smo ga dobili v raziskavi," pravijo avtorji. "Tukaj ni Darwinove teorije. Ljudje v 20. stoletju namreč preživljajo tisto, česar v 19. niso," je trend komentiral soavtor študije Tim Hatton z Univerze v Essexu.

Na rast in razvoj vplivajo otroške bolezni
Znanstveniki so še ugotovili, da na rast vplivajo tudi otroške bolezni. Rast in razvoj sta namreč v veliki meri odvisna od tistega, kar se dogaja v prvih dveh letih življenja. Prav tako pljučna obolenja in diareja, ki so bili pogost vzrok smrti otrok v 19. stoletju, vplivajo na razvoj in rast tistih, ki jih prebolijo.

Avtorji za povečanje povprečne višine kot razlog navajajo tudi izboljšanje socialnih razmer. Manjše družine, večji dohodek, boljši higienski in zdravstveni standard ter tudi izobrazba ljudi so razlogi, ki so pripomogli k temu, da so moški v povprečju za 11 centimetrov višji.

Do izsledkov raziskave so znanstveniki prišli z analizo podatkov višine - več sto tisoč - od leta 1870 naprej. Znanstveniki so uporabili tako podake iz vojnih dokumentov kot iz demografskih raziskav. Preučevali pa so zgolj moško populacijo, ker za preučevanje ženske niso imeli zadosti podatkov.