Organizatorji letošnjega svetovnega nogometnega prvenstva v Rusiji si prizadevajo, da bi bila trava na igriščih brezhibna, člani izbranih vrst pa se v nogometni boj podajo v najboljši in skrbno premišljeni nogometni opremi.

Ob vsem nogometnem blišču na večjih nogometnih prvenstvih lahko kaj hitro pozabimo na to, da so bile prve nogometne igre neorganizirane in spontane. Pogosto so se odvijale kar med dvema vasema – na ulicah, na trgih, na dvoriščih in ob potokih.

A "ulični nogomet" ni preteklost - za nogometno veselje številni še vedno potrebujejo le dobro napihnjeno žogo in prijatelja, ki se je pripravljen bojevati na vse ali nič - ostala oprema ni obvezna.

Modrice, koščki stekla in neustavljiva motivacija
Na prašnih ulicah Koltake – kjer je skorajda na vsakem koraku mogoče opaziti logotip svetovnega prvenstva v nogometu 2018 – indijski šolarji v nogometni mrzlici pogumno kljubujejo prometu in drugim uličnim nevarnostim. Tudi bose noge zanje niso ovira. "Igramo, ko imamo čas in ko so ceste kolikor toliko prazne," je za Reuters povedal 13-letni Papan Mallick, ki je velik oboževalec argentinskega nogometnega zvezdnika Lionela Messija, medtem ko srce njegovega prijatelja, 12-letnega Sučana Pakre, bije za Portugalca Cristiana Ronalda.

Na ruskem podeželju – v vasici Pogi v Leningradu – bosonogi moški nogomet igrajo kar v blatu, ki igri doda prav posebno noto. Nemalokrat se namreč zgodi, da komu zdrsne. Čevljev igralci ne nosijo z razlogom – če bi jih imeli, se bi jim namreč zatikali v blato, nenehno zatikanje pa bi upočasnilo njihovo igro. Zmaga nad nasprotno ekipo namreč odtehta tudi zvite gležnje in modrice.

Na obali enega izmed otokov na jugu Tajske ljudje igrajo nogomet kar na vodni ploščadi, v gorah na severu Italije pa žogo brcajo v snegu – očitno je, da pravih ljubiteljev nogometa vremenske razmere ne ustavijo.

Starost in stanje na bančnem računu na ulicah nista pomembna
Nogomet igrajo mladi in stari - starši, ki imajo radi nogomet, svoje potomce s športom, ki so mu zapriseženi, začnejo spoznavati kmalu po tem, ko shodijo. Navdušenje se tako tako prenaša s staršev na otroke. Ulični nogomet ne razlikuje in diskriminira. Je šport brez meja in ovir, poleg tega pa je brezplačen.

V italijanskem smučarskem središču Sestriere navdušenci na primer igrajo kar v pancerjih. 46-letni Lorenzo Richetto je za Reuters povedal, da si želi igrati kot Messi. Tudi gradbeni delavci v Rio de Janeiro priznavajo, da nogomet pogosto igrajo med odmori za malico in si tako krajšajo čas.

Kdaj je prišlo do razcveta nogometa?
Velik preobrat v priljubljenosti nogometa je bil šele v 19. stoletju, ko so nogomet uvedli v javnih šolah. Sčasoma so šolniki namreč ugotovili, da nogomet pri učencih spodbuja številne pozitivne lastnosti, kot so zvestoba, nesebičnost, sodelovanje in obzirnost.