A naj se zdi še tako nesmiselno in osladno - novoletne želje, ki jih ljudje ob koncu leta zapisujemo na takšne in drugačne voščilnice, ne gredo iz mode. Čeprav so čestitke doslej v veliki meri zamenjale svojo obliko - danes jih največkrat pošljemo kar po elektronski pošti ali pa celo preko družbenih omrežij - se številni še vedno radi zatekajo k izvornemu in precej intimnemu načinu izrekanja novoletnih želja. Oguljene verze ali pa jedrnato "srečno novo leto" tako zapišejo na ročno izrezljane in okrašene, pa tudi kupljene papirnate voščilnice z božično-novoletno motiviko.

Slovenci jih za božič in novo leto podarjamo že desetletja

Tudi med Slovenci so novoletne voščilnice prisotne že več desetletij. Ker so njihovi ustvarjalci motive zanje pogosto črpali iz domačih šeg in navad (ki v veliki meri izhajajo še iz predkrščanskih časov), so tudi božično-novoletne voščilnice danes pomemben pričevalec zgodovinskega načina življenja na Slovenskem.

Že poganska ljudstva so čas okoli novega leta namreč povezovala z nadnaravnimi silami, ki človeštvu in okolju prinašajo svež začetek. S prihodom krščanstva so tovrstna poganska prepričanja dobila "krščansko preobleko", v svojih temeljih pa so ostala nespremenjena.

Prve voščilnice so se sicer pojavile že v 15. stoletju. V Evropi so jih najprej pozdravili na Nemškem, kjer so ob novem letu sprva podarjali lesene, ročno izrezljane voščilnice, drugje pa se je tovrstna navada dodobra uveljavila šele v 19. stoletju, ko so se voščilnice začele pojavljati tudi v tedanjem časopisju in drugi periodiki. Lahko bi rekli, da so čestitke v časopisih voščilnice dokončno popeljale med Slovence.

Med prvo in drugo svetovno vojno se je na slovenskih novoletnih voščilnicah pogosto pojavljala tudi vojna tematika. Voščilnice so takrat imenovali "Vojska v slikah", v časopisu Slovenec pa so ob oglasu zanje leta 1914 zapisali, da mračne čestitke slikajo "božično in novoletno dobo, spojeno z vojnimi dogodki". Tovrstna motivika priča, da so voščilnice že tedaj služile kot spomenik času, v katerem so nastale, ob tem pa so na barvit in slikovit način uspešno dvigale narodno zavest.

Motivi na slovenskih novoletnih voščilnicah

Sicer pa se na zgodovinskih voščilnicah pogosto pojavlja motiv zasnežene zimske pokrajine, ki je še posebej pogosta in izrazita na voščilnicah, ki so nastale po drugi svetovni vojni. Tovrstne voščilnice poudarjajo lepote slovenske dežele, še najpogosteje zasneženo Gorenjsko.

Ob cerkveni motiviki Kristusovega rojstva in navihanih angelov, ki na Zemljo iz oblakov mečejo sneg, pa se na božično-novoletnih voščilnicah v prvi polovici 20. stoletja pogosto pojavljajo tudi dobri možje, med katerimi kraljuje Božiček, že nekoliko prej, okoli leta 1907, pa so čestitke pogosto krasili simboli sreče, med katerimi izstopajo bodika ali božje drevesce, debelušni prašiček, detelja in kopito.

Med obema vojnama so se na voščilnicah pojavile tudi črno-bele fotografije, ki so jih na papir tiskali takratni fotografski ateljeji. Na voščilnicah tistega časa je tako navedeno še ime avtorja fotografije ali fotografskega ateljeja, med drugim ugotavlja portal Kamra, ki je v sodelovanju s slovenskimi knjižnicami v prazničnem času zbral stare novoletne čestitke.

Številke, šale in kič

Pogosto se na voščilnicah pojavljajo tudi številke: 1 kot svež začetek, pa letnice, ki označujejo prihajajoče leto ...

Zelo simpatične so tudi voščilnice s hudomušnim značajem. Navadno gre za prikaz zimskih radosti, ki se jih poslužujejo otroci, med svetopisemskimi šaljivimi motivi pa izstopajo angeli, ki so jim pripisane človeške lastnosti.

Med vsemi dosedanjimi voščilnicami v oči najbolj bodejo tiste iz 70. let 20. stoletja. Prelivajoče se barve, nenavadne kombinacije in številni božično-novoletni simboli pričajo o igrivosti in pretiravanju takratnega časa.