Modra silhueta detla označuje drevesa, namenjena varstvu narave. Foto: Mojca Podletnik, KP Goričko
Modra silhueta detla označuje drevesa, namenjena varstvu narave. Foto: Mojca Podletnik, KP Goričko

Krajinski park Goričko si prizadeva, da bi bilo v državnih gozdovih na Goričkem na območju Nature 2000 več habitatnih dreves, namenjenih življenjskemu prostoru različnih vrst ptic, ki ne spletajo gnezd, ampak gnezdijo v duplih. Habitatna drevesa so namenjena tudi tistim netopirjem, ki prav tako živijo v duplih ali razpokah za drevesno skorjo, pa tudi hroščem.

Ker imajo dupla, bodo odličen dom pticam in netopirjem. Foto: Mojca Podletnik, KP Goričko
Ker imajo dupla, bodo odličen dom pticam in netopirjem. Foto: Mojca Podletnik, KP Goričko

Tako so v sodelovanju z Zavodom za gozdove ob Bukovniškem jezeru zanje "rezervirali" 11 habitatnih dreves – te so označili z modro silhueto detla, ki označuje drevesa, namenjena varstvu narave, in jim tako določili usodo, da bodo ostala nedotaknjena v gozdu in prepuščena naravnemu razvoju. "Drevesa se nato podrejo sama od sebe, trenutno pa to niso suha drevesa. So rastoča in bodo nekaj časa še rasla, hkrati se pa vidi, da so že primerna – imajo dupla in bodo odličen dom pticam in netopirjem," je za STA povedal naravovarstveni svetnik v krajinskem parku Gregor Domanjko.

"Mislimo, da bi bilo lahko teh dreves v državnih gozdovih več, čeprav revirni gozdarji zgledno skrbijo za takšna in podobna drevesa," je še dejal in dodal, da so prvo takšno akcijo v državnih gozdovih izpeljali leta 2022 v gozdu v bližini Gradu na Goričkem. Takrat so se odločili, da bodo vsako leto na manjšem območju nekega dela državnega gozda na ta način iz gospodarjenja izločili nekaj dreves.

Tudi zasebni lastniki gozdov, ki imajo gozdove znotraj Nature 2000, se lahko pridružijo podobnemu izločanju habitatnih dreves, za kar dobijo denarno nadomestilo iz gozdnega sklada. Če želijo to nadomestilo dobiti, pa se je treba obrniti na revirnega gozdarja na območni enoti Zavoda za gozdove, da se z njim sklene posebna pogodba za 20 let, v kateri ovrednotijo vrednost lesa, njegovo težo in podobno, ter se na podlagi tega določi višina nadomestila.

Pred leti so sicer na vzhodu Goričkega že izpeljali podobno akcijo, le da so takrat določili 120 habitatnih dreves, ki pa so bila namenjena le eni vrsti hrošča – škrlatnemu kukuju. "Pobudo za to akcijo pa sem dal jaz," je poudaril Domanjko. Lastniki so po njegovih besedah podpisali pogodbo za 10 let, da bodo pustili drevesa pri miru. Ta drevesa so nato označili s podobo oranžnega hrošča, sam pa jih vsako leto pregleduje.