Okostje razkriva, da so osebi levo novo amputirali nad stopalom. Fotografija je simbolična. Foto: Pixabay
Okostje razkriva, da so osebi levo novo amputirali nad stopalom. Fotografija je simbolična. Foto: Pixabay

Arheologi so grob izkopali v jami Liang Tebo v vzhodnem Kalimantanu na Borneu, kjer so v preteklosti našli tudi več primerkov najstarejših umetnin na svetu, poroča BBC.

Popolnoma jasno je, da gre za kirurško amputacijo, je po ogledu posmrtnih ostankov osebe iz obdobja lovcev in nabiralcev dejala bioarheologinja Melandri Vlok z univerze v Sydneyju.

Podroben pregled starodavnega trupla je razkril, da so amputacijo na spodnjem delu leve noge izvedli, ko je bila oseba še otrok, nato pa je živela še nekaj let in umrla v poznih najstniških ali zgodnjih dvajsetih letih.

Znanstveniki so ugotovitve popisali v znanstveni reviji Nature. Starost okostja so izmerili z analizo starosti zobovja in z uporabo radioizotopskega datiranja in ocenili, da je najdba stara približno 31.000 let.

Paleopatološka analiza posmrtnih ostankov je razkrila kostne izrastke na spodnji levi nogi, ki kažejo na celjenje kosti in dokazujejo, da je bila noga kirurško amputirana nekaj let pred pokopom, povzema Guardian.

Kirurška amputacija, in ne nesreča ali napad

Nadzornik izkopavanja in raziskovalec na avstralski univerzi Griffith Tim Maloney je prepričan, da gre za kirurško amputacijo, in ne nesrečo ali napad zveri, saj je rez čist, prav tako ni bilo infekcije.

Prav tako meni, da je šlo za zdravljenje, in ne kazen ali kakšen ritual, saj je oseba še več let preživela na gozdnatem in goratem območju, kar pomeni, da so morali zanjo skrbeti pripadniki iste skupnosti.

Novo razumevanje človeške zgodovine

Najdba bi lahko spremenila razumevanje človeške zgodovine, saj so prve dokaze amputacije doslej postavljali približno v leto 5000 pred našim štetjem. Šlo je za starejšega kmetovalca iz obdobja kamene dobe, njegovo okostje z amputirano levo roko nad komolcem so odkrili na območju Francije.

Arheologinja z univerze Durham, profesorica Charlotte Robertson, ki ni sodelovala pri odkritju, a je pregledala ugotovitve, je poudarila, da najdba izpodbija dosedanje stališče, da sta se medicina in kirurgija razvili pozno v človeški zgodovini, pred okoli 10.000 leti.

Skrb za sočloveka prirojena

"Najdba nam kaže, da je skrb za nekoga prirojen del človeka. Naših prednikov ne smemo podcenjevati," je dejala za BBC. Pri tem je poudarila, da amputacije zahtevajo celovito poznavanje človeške anatomije, ustrezno kirurško higieno in veliko tehničnega znanja.

Znanstveniki zdaj skušajo ugotoviti, kakšna kamnita orodja so naši predniki uporabili pri tej najstarejši odkriti amputaciji.