Trgatev v enem od pompejskih vinogradov. Foto: EPA
Trgatev v enem od pompejskih vinogradov. Foto: EPA

150 ovac je prispelo v Pompeje danes zjutraj in so se nemudoma lotile muljenja trave v neizkopanem odseku Regio V, prostornega območja na severu arheološkega parka. V sklopu devetmesečnega eksperimenta bodo trop poslali na pašo tudi na druge travnate površine kot tudi za vzdrževanje starodavnih in novih vinogradov, saj si uprava parka želi okrepiti proizvodnjo pompejskega vina.

“V park so vstopile z obilico navdušenja in se nemudoma lotile dela,” je za Guardian povedal Gabriel Zuchtriegel, direktor arheološkega parka Pompeji.

“Vzdrževanje parka je ogromen strošek, tako da namesto da bi najeli nekoga za košnjo trave, imamo ovce, ki jo jedo, gnojijo in ustvarjajo pastoralno pokrajino, ki je precej bolj odporna proti sušnemu obdobju in močnemu deževju.”

Pompeji niso samo ruševine

Tovrstna metoda "košnje" trave se je prijela tudi po drugih koncih sveta kot ekološki način za varčevanje z energijo in zmanjšanje stroškov. “Veliko ljudi na Pompeje gleda kot na antično mesto z veliko stavbami, a je dejansko precej več kot to,” razlaga Zuchtriegel.

“Tu so obsežna pogozdena območja, travnate površine, nasadi oljk in vinogradov. In če pogledate fotografije tega območja izpred 100 ali celo 50 let, je osupljivo videti zidove okoli Pompejev, Paestuma in drugih nahajališč – takrat še niso imeli teh težav s preraslo vegetacijo, ker so vsak kvadratni meter produktivno uporabljale pašne in kmečke skupnosti."

"Odlično so se odrezali pri ohranjanju tradicionalne krajine in moramo se vrniti k uporabi nekaterih teh tehnik, ker sicer preprosto vse skupaj ni trajnostno."

Pompeji so sloveli po svojem vinu. Foto: EPA
Pompeji so sloveli po svojem vinu. Foto: EPA

Vino z medom in morsko vodo

Pompeji so bili uničeni v izbruhu Vezuva leta 79.

Ruševine mesta so odkrili v 16. stoletju, prva izkopavanja pa so se začela leta 1748. Konec 19. stoletja je arheolog Giuseppe Fiorelli izkopal del pompejskih vinogradov, ki so bili do tedaj zakopani pod tremi metri pepela.

Velik del teh starodavnih vinogradov so našli v manj poseljenem vzhodnem delu mesta, kjer so prebivalci vino pridelovali na svojih vrtovih. Pompeji so sloveli po svojem vinu, ki so ga izvažali po vsem Sredozemlju.

Pompejsko vino je imelo izredno visoko vsebnost alkohola, vanj pa so primešali različne dodatke, od meda in začimb do morske vode.

Na območju Pompejev sicer že nekaj časa ponovno pridelujejo vino, ampak zdaj so oblasti tik pred podpisom partnerske pogodbe, kar jim bo olajšalo oživiti še več antičnih vinogradov in zasaditi nekaj novih.