Sejem suhe robe in lončarstva ima v Ribniški dolini dolgo in bogato tradicijo. Prvi sejmi so se odvijali v 16. stoletju, ko so imeli ribniški tržani s cesarskim dovoljenjem tedenske sejme kot posebno trško svoboščino. Ti sejmi so bili posebno živahni ob žegnanjih. Trženje je vzpodbujal tudi ribniški graščak, ki je po urbarju iz leta 1573 pobiral le stojnino, drugih dajatev domačinom ni bilo treba plačevali. V začetku 16. stoletja so si Ribničani postavili tudi lastno sejmišče, t. i.
Sejem suhe robe in lončarstva ima v Ribniški dolini dolgo in bogato tradicijo. Prvi sejmi so se odvijali v 16. stoletju, ko so imeli ribniški tržani s cesarskim dovoljenjem tedenske sejme kot posebno trško svoboščino. Ti sejmi so bili posebno živahni ob žegnanjih. Trženje je vzpodbujal tudi ribniški graščak, ki je po urbarju iz leta 1573 pobiral le stojnino, drugih dajatev domačinom ni bilo treba plačevali. V začetku 16. stoletja so si Ribničani postavili tudi lastno sejmišče, t. i. "kavmav" (Kaufmauer). To sejmišče, ki je stalo na prostoru današnje Miklove hiše, so Ribničani dolgo hranili v dobrem stanju. Foto: BoBo
Skozi stoletja so se sejmi selili v Sodražico, znova v Ribnico, od leta 1976 pa imajo v Ribnici spet vsakoletni sejem suhe robe in lončarstva. Foto: BoBo
Gre za tradicionalno kulturno-etnografsko prireditev, ki se je zadnje desetletje razvila v večdnevno dogajanje, imenovano Ribniški dnevi in iz leta v leto privablja vse več obiskovalcev tako iz tujine kot domovine. Zadnja leta so našteli že več kot 50.000 obiskovalcev, število stojnic pa je tudi že preseglo številko 500. Foto: BoBo
Utrinek z lanskega izbora za kraljico suhe robe. Foto: Studio Opal
Poleg pletarske in lončarske šole v Rokodelskem centru vsako leto pripravijo različne tečaje (kvačkanja, klekljanja, patchwork, restavratorstva in konservatorstva …) in delavnice za odrasle in otroke, pripravljajo programe za izvajanje tehniških dni za osnovne šole in projektnih dni za srednje šole. Skozi celo leto organizirajo različne razstave in prireditve, vezane na letne čase in različne praznike. Foto: Žiga Lovšin
Strugar pri delu. Foto: Tina Zajc
Udeleženci prvega letnika lončarske šole. Foto: Katja Žagar

J'st dajlam žlice vsake suorte,
kar si jih ranku zmis'lt muorte,
ribežne in škatl'ce
pa tüd kühav'nce.
J'st dajlam škafe in rešiéta,
rajte, briente, vs'ga šienta,
s'm mojst'r j'st od žlic,
čebrù, k'blù, k'blic.

Vrstice iz ribniške himne Sem 'z Ribn'ce Urban, ode suhorobarskemu poklicu, katerega nepogrešljiv del je poleg obrtniških spretnosti tudi prodaja. Obe veščini že skoraj štiri desetletja uspešno - o tem pričajo desettisoči obiskovalcev vsako leto - združuje ribniški semenj suhe robe in lončarstva.

To nedeljo, 7. septembra, Ribničani vabijo na že 39. tovrstni dogodek in na 15. rokodelski festival. V vabilu na letošnji semenj, "krono vseh dogodkov", je župan občine Ribnica Jože Levstek zapisal, da "uspešna zgodovina pritrjuje, da boste Ribničana težko dobili na levi nogi".

Pred nespornim vrhuncem leta v kraju, ki ga sicer uradno uvrščajo na Dolenjsko, a je, kot vam bo znal povedati vsak pravi Ribn'čan, pravzaprav pokrajina zase, smo se pogovarjali s Katjo Žagar, strokovno sodelavko na enoti za rokodelstvo pod okriljem Rokodelskega centra Ribnica, javnega zavoda, ki združuje Muzej Ribnica, Galerijo Miklova hiša, rokodelstvo in Muzejsko trgovino. Vse štiri enote dejavno delujejo na področju kulturnega ustvarjanja v Ribniški dolini in njeni širši okolici.

Večstoletna tradicija v koraku s časom
Najprej velja pojasniti, da ribniška suha roba obsega 11 obrti: obodarstvo, podnarstvo, rešetarstvo, žličarstvo, pletarstvo, posodarstvo, zobotrebčarstvo, ročno mizarstvo, strugarstvo, spominkarstvo in orodjarstvo. V Rokodelskem centru je na ogled stalna razstava V korak s časom, v okviru katere je predstavljena sodobna proizvodnja vseh teh panog. Trudijo se, da v njihovih delavnicah obiskovalci tudi v živo spoznajo čim več obrti, posamezni rokodelci pa jih popeljejo skozi celoten proces nastajanja izdelka. Ne smemo pa pozabiti na ribniško lončarstvo, ki ima večstoletno tradicijo na tem območju.

Ali so vsi izdelki, ki so na prodaj v muzejski trgovini, izdelani v Ribnici in okolici? Zadnja leta je namreč veliko slišati o uvažanju suhe robe iz držav s poceni delovno silo ... "Vsi izdelki, ki se prodajajo v muzejski trgovini, so izdelani na suhorobarskem območju, ki vključuje občine Ribnica, Sodražica, Kočevje, Loški Potok, Bloke, Velike Lašče in Dobrepolje," zagotavlja Žagarjeva. "Pri nas se trudimo podpirati domače rokodelce, zdi pa se nam velika škoda, da vdor tuje robe znižuje tudi cene kakovostnih izdelkov domače obrti."

S spletno trgovino, ki so jo postavili pred dvema letoma v sklopu projekta Zapisana dediščina in rokodelska ustvarjalnost, ki ga je sofinanciral evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja (LEADER), so zelo zadovoljni. Poleg spletnega naročanja je veliko tudi takšnih, ki vidijo izdelke na spletu in pokličejo v trgovino ter naročijo izdelek.

Kot omenjeno v uvodu, sta ribniški semenj in z njim rokodelski festival v organizaciji območno obrtno-podjetniške zbornice Ribnica tik pred vrati. Rokodelski center Ribnica bo že četrtič zapored (prav toliko let deluje) pripravil izbor za kraljico suhe robe, vsako leto pa povabijo k sodelovanju tudi različne rokodelce. "Lani so naše dvorišče napolnili centri domače in umetnosti obrti iz cele Slovenije (centri DUO), letos pa smo k sodelovanju povabili rokodelce iz Slovaške in Srbije, s katerimi smo navezali prijateljske stike na sejmih na Slovaškem," pravi sogovornica.

Izšolajte se za pletarja ali lončarja
Slušatelji pletarske in lončarske šole bodo s svojim delom predstavljali obe šoli: pripravljali bodo material za pletenje, obiskovalci si bodo lahko ogledali pletenje iz različnih materialov in oblikovanje gline na lončarskem vretenu. Obe omenjeni šoli potekata pod okriljem centra, letos bodo že četrtič razpisali vpis v 1. letnik pletarske in 1. letnik lončarske šole, oba del projekta LEADER.

Programa trajata tri leta, mogoče pa je vpisati dodatni projektni letnik. Obe izobraževanji potekata od oktobra do konca marca. Lani ju je končalo 56 slušateljev in tudi za letošnje "šolsko leto" je vpis precejšen. V pletarski šoli se udeleženci srečajo s celotnim postopkom obdelave materiala, od tega, kako material poiskati v gozdu, kako ga skladiščiti, do same obdelave in različnih postopkov pletenja. Pri tem uporabljajo materiale, kot so leskove palice, vrbovo šibje, ličje, slama … Pri lončarski šoli pa se udeleženci v 1. letniku srečajo z ročnim oblikovanjem gline, v naslednjih dveh letnikih pa oblikujejo glino na lončarskem vretenu.

Mentorji obeh šol so domači rokodelci in rokodelci iz drugih koncev Slovenije. "Veseli smo, da je za obe šoli zanimanje tako veliko, saj se ravno s tem ohranja naša živa kulturna dediščina. V naše šole se vpisujejo ljudje od vsepovsod, tudi iz Ljubljane, gorenjskega območja …" pove Žagarjeva.

Kraljica suhe robe: od izdelave do prodaje
Kakšne spretnosti pa bo morala pokazati prihodnja, že četrta kraljica suhe robe (predpogoj za sodelovanje na izboru je stalno bivališče na suhorobarskem območju)? "Kandidatke bodo morale pokazati svoje znanje v poznavanju suhe robe, v izdelovanju suhe robe in tudi v končnem procesu: prodaji suhe robe. Izbor poteka na zelo zabaven način, s tem pa želimo našo domačo obrt še popularizirati."

Po lanskem žledu so na voljo velikanske količine lesa, bo zato tudi "letina" suhe robe kaj bogatejša, nas je kot laike zanimalo za konec. "Priprava lesa za izdelovanje suhe robe mora biti skrbno načrtovana, izbran prvovrsten les, zato žal vsa ta poškodovana drevesa ne pridejo v poštev in bodo morala biti uporabljena za kakšne druge namene," še pove Katja Žagar.