Spolnost ga je zelo zanimala, informacije pa je lahko dobil tudi pri starših, saj so imeli odprt odnos do tega in zato to ni bil tabu. Mladi največ informacij dobijo na spletu in pri prijateljih, zelo pogosto pa odgovore na vprašanja iščejo tudi pri starših, še posebno pri materah. Profesorica doktorica Tina Kogovšek s Fakultete za družbene vede Univerze v Ljubljani: "To so vendarle otroci bolj izobražene generacije, njihov odnos je tudi bolj prijateljski. Gre za prenos znanja o odgovorni spolnosti." Kot pravi, je to morda razlog za dobro statistiko, ki jo imamo na področju spolno prenosljivih okužb, najstniških nosečnosti in splavov.

Niku se zdi zelo pomembno, da v spolnosti uživata tako on kot njegova partnerica. Če dekle z njim ne doživi orgazma, se počuti slabo, saj se krivi, da se ni dovolj potrudil. Profesorica doktorica Alenka Švab s Fakultete za družbene vede Univerze v Ljubljani razlaga, da liberalni pogled na spolnost, ki je značilen za sodobni čas, ni brez pritiskov. V desetletjih po seksualni revoluciji so se namreč oblikovali novi imperativi in diskurzi, "med njimi orgazmični imperativ, ki zajema idejo užitka in velja za oba spola, ne samo za moškega; potem diskurz o recipročnosti, torej o tem, da sta oba upravičena do užitka. Pa vendar so se ohranili tudi ostanki restriktivne spolne kulture; prevladuje koitalni imperativ, v imaginariju spolnih praks torej prevladuje koitus."

Vsi ti diskurzi oziroma sporočila o tem, kakšna mora biti spolnost, da morata torej uživati oba oziroma vsi vpleteni, da brez orgazma ni užitka, brez penetracije pa ni seksa, vplivajo na užitek v spolnosti. Profesor doktor Ivan Bernik poudarja, da obstajata dve predstavi o tem, kaj je pravzaprav spolnost: "Prva je predstava o sproščenosti, strasti, druga pa racionalnost, trezno se pogovarjamo in se na koncu odločimo, kaj bomo počeli. Trčita torej dve predstavi – predstava o racionalno urejeni spolnosti, v kateri ni nobenih konfliktov, ker smo se vse zmenili, in predstava o spolnosti, ki je povezana s strastjo in s tveganjem. In to dvoje ne gre dobro skupaj. S temi novimi dilemami bodo mlajši rodovi morali živeti."

Nik je izgubil nedolžnost s svojim tretjim dekletom, mesec dni pred svojim 18. rojstnim dnem. Tako kot večina mladih danes. Profesorica Švab namreč razlaga, da je prvi spolni odnos le redko avantura. "V raziskavah na dijakih in študentih smo ugotovili, da mladi prvi spolni odnos po večini doživijo v partnerski zvezi, načrtovano. Ženske imajo resda malo mlajše prvi spolni odnos kot moški, vendar je za velik delež mladih prvič za oba hkrati." Profesor doktor Roman Kuhar s Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani razlaga, da med mladimi ni moralnih obsodb seksa za eno noč, "je pa seveda res, da si glavnina želi monogamnega razmerja, saj je to razmerje v smislu užitkov tisto, iz katerega lahko največ dobimo, ker je pozornost usmerjena na "naju". Na drugi strani pa praksa malo šepa, meso je slabo, bi lahko rekli, vsak šesti študent oziroma študentka je varal oz. varala. Monogamija ne pomeni ene zveze za vse življenje, gre pa za serijsko monogamijo. Varanje oziroma iskanje spolne zadovoljitve zunaj partnerske zveze je pravzaprav pogosto začetek nove partnerske zveze."

To je le nekaj tem, ki jih razkrivata Nikova zgodba in drugi del druge sezone podkasta o spolnosti Evolucija užitka. Vsa imena so ustvarjalci oddaje seveda spremenili. Kakšna pa je vaša evolucija užitka? Kako ste začeli odkrivati svoje telo, ste se morda soočili s katero izmed spolnih motenj? Kakšne stereotipe in predsodke ste s prakso ovrgli? Kako se pogovarjate o spolnosti, kaj vse vas zanima? Morda bi radi rešili določen problem? Torej, kaj v zvezi s seksom vas skrbi, česa se veselite in seveda, ali in kako uživate? Ustvarjalci oddaje Evolucija užitka vas vabijo, da pišete na elektronski naslov evolucijauzitka@rtvslo.si in razkrijete svoje spolno življenje.