Loto je najbolj priljubljena igra na srečo v Sloveniji in hkrati tudi igra z najdaljšo tradicijo. V napetem pričakovanju v povprečju združuje več kot 800.000 ljudi vseh starosti in vsak teden osreči več kot  20.000 dobitnikov. Foto: BoBo
Loto je najbolj priljubljena igra na srečo v Sloveniji in hkrati tudi igra z najdaljšo tradicijo. V napetem pričakovanju v povprečju združuje več kot 800.000 ljudi vseh starosti in vsak teden osreči več kot 20.000 dobitnikov. Foto: BoBo
Po podatkih tržne raziskave (Ipsos 2014) igra igre na srečo (igre Loterije Slovenije in Športne loterije) približno 70 % vseh polnoletnih Slovencev. 54 % igralcev igra Loto, sledita igra Eurojackpot in srečke, ki jih igra približno 33 % igralcev. Foto: BoBo

Različne zgodbe so se v preteklosti pojavljale v medijih, kaj so dobitniki naredili z denarjem od iger na srečo. Kar nekaj jih je bilo tudi takšnih, ki so govorile o tem, kako so denar tudi izgubili. Ampak, kot rečeno, za Loterijo se zgodba o dobitniku v trenutku, ko mu izplačamo dobitek, konča.

Med neizplačanimi dobitki je omenjeni, 1,3 milijona evrov vreden dobitek Lotko 6, zagotovo najodmevnejši, o njem se je res veliko govorilo, saj smo dobitnika intenzivno iskali - pa vendarle ga na koncu ni bilo. Zato je Loterija neizplačan dobitek v vrednosti 1,3 milijona evrov vrnila nazaj v igro Loto.

O primeru iz leta 2014
Evri, denar, bankovci
Pet milijonov evrov je najvišja mogoča vrednost sklada za glavni dobitek v igri Loto. Foto: EPA

V celotnem obdobju prirejanja iger na srečo – in Loto je igra z najdaljšo tradicijo, saj ga prirejamo od leta 1962 – se do zdaj ni nikoli zgodilo, da bi žrebanje odpadlo. Žrebanja Lota od samega začetka prirejanja igre predvaja televizija, do leta 2006 smo Loto žrebali enkrat tedensko, po letu 2006 pa dvakrat tedensko, ob sredah in nedeljah. Tožb v celotni zgodovini prirejanja ni bilo, prav tako ni nikoli prišlo do napak, kot se je to zgodilo na primer v Srbiji.

Najvišja izplačana dobitka v Sloveniji sta iz naslova igre Eurojackpot, ki jo Loterija Slovenije od marca 2012 prireja skupaj z 31 prireditelji iz 15 evropskih držav. Rekordni dobitek predstavlja Jackpot, vreden 28,2 milijona evrov, ki ga je maja 2014 prejel igralec, ki je listek vplačal v Žalcu, sledi Jackpot, vreden 21 milijonov evrov, prejel pa ga je igralec, ki je listek decembra 2013 vplačal v Grosuplju. Foto: EPA

Natančno razdelitev sklada določa Prečiščeno besedilo pravil igre na srečo Loto, in sicer v 14. členu: sklad za dobitke določenega kroga Lota znaša 57 % od vrednosti vplačil določenega kroga, sklad Loto plus in Lotko pa 55 % od vrednosti vplačil določenega kroga.

Žrebanje Lota

Že nocoj bodo ljubitelji Lota znova izvlekli svoje lističe na plan, upajoč, da zadenejo kaj denarja. V 29. krogu je v skladu za sedmico 1.670.000 evrov, ali bo Slovenija dobila novega milijonarja, pa bo znano nekaj po 20.35, ko se na 2. programu TV Slovenija začne žrebanje.

Pred dvema tednoma je žrebanje Super Lota, izrednega kroga Lota, ki ga Loterija Slovenije prireja občasno, prinesla srečo nekomu, ki je listek vplačal v Murski Soboti - osvojil je sedmico, vredno milijon evrov, a na bančni račun bo prejel nakazanih 850.000 evrov. "Dobitniku bomo po plačilu 15% davka, skupno 150.000 evrov, ki jih bo prejela občina stalnega prebivališča dobitnika, nakazali 850.000 evrov," pojasnjuje Mateja Slamnik Kos, vodja korporativnega komuniciranja pri Loteriji Slovenija.

Postopek izplačila dobitka

.

Zakon o davkih na dobitke pri klasičnih igrah na srečo določa, da so s 15% davčno stopnjo obdavčeni dobitki v vrednosti 300 evrov in več. Loterija zato ob izplačilu obdavčljivega dobitka obračuna in odvede davek občini stalnega prebivališča dobitnika, osebne podatke o dobitniku pa posreduje Davčni upravi RS. Dobitnik je za Loterijo prinesitelj veljavnega potrdila o vplačilu, ki mora ob prevzemu dobitka izročiti potrdilo o vplačilu in se identificirati z osebnim dokumentom ter davčno številko. Po nakazilu 15% davka (osnova je vrednost dobitka) občini stalnega prebivališča dobitnika Loterija celotno vrednost dobitka nakaže na transakcijski račun dobitnika.

Rekordni dobitek v igri Loto je 5 milijonov evrov vredna Sedmica, ki jo je 8. julija 2015 prejel igralec, ki je listek vplačal v Kopru. Pet milijonov evrov je hkrati najvišja mogoča vrednost sklada za glavni dobitek v igri Loto.

Veliko več milijonov je v igri Eurojackpot, ki ga Loterija Slovenije prireja od marca 2012 skupaj z 31 prireditelji iz 15 evropskih držav. Najvišje izplačana dobitka v Sloveniji tako prihajata od igre Eurojackpot. Rekordni dobitek predstavlja Jackpot, vreden 28,2 milijona evrov, ki ga je maja 2014 prejel igralec, ki je listek vplačal v Žalcu, sledi Jackpot, vreden 21 milijonov evrov, prejel pa ga je igralec, ki je listek decembra 2013 vplačal v Grosuplju.

Glede na izkušnje, ki so jih deležni pri loterijskih dobitnikih, kako se odzovejo dobitniki, ko zadenejo večje zneske pri igrah na srečo, smo povprašali Slamnik Kosovo: "Nekateri so evforični, nestrpni, nekateri zelo previdni, pazljivi. Nekateri si vzamejo čas, z deljenjem veselja nimajo težav, drugi so zelo zadržani, tihi, želijo čim prej opraviti formalnosti in oditi. Zagotovo pa je vsak izmed njih srečen - le da srečo vsak pokaže na svoj način." Pa jim morda povedo, kakšne načrte imajo, kako bodo razporedili denar: "Dobitniki svojih načrtov ne delijo z nami, niti se na nas ne obračajo za nasvete. Glede na čas, ki ga imajo na voljo za prevzem dobitkov (dobitki Eurojackpota 90 dni od datuma žrebanja, ostali dobitki 67 dni od datuma žrebanja), verjamemo, da večina dobitnikov ob prevzemu dobitka, torej ob izplačilu, že natančno ve, kaj bodo naredili z denarjem, kam ga bodo investirali. In glede na to, da so podatki dobitnikov za Loterijo anonimni, po izplačilu dobitka z njimi nimamo prav nobenih stikov več."

V Srbiji je pred enim letom odmeval primer, ko je prišlo do zmešnjave s številkami, kar je pri ljudeh vzbudilo sum o regularnosti lota. Pozneje se je podoben primer zgodil tudi v Nemčiji. Tudi pri nas se pojavljajo številni komentarji, da je vse vnaprej nameščeno. Kako se pri Loteriji branijo takšnih obtožb, nas je zanimalo: "Moram povedati, da je dvomov v poštenost prirejanja loterijskih iger vedno manj. Loterija namreč prireja javna žrebanja svojih iger na podlagi Zakona o igrah na srečo, Uredbe o podrobnejših pogojih, ki jih mora izpolnjevati prireditelj pri prirejanju klasičnih iger na srečo, ter Navodil za žrebanje, ki jih potrdi Davčna uprava RS – Posebni davčni urad (v nadaljevanju PDU). Navodila za žrebanje so v skladu s Pravili iger na srečo, Tehnološkimi postopki in z Navodili o žrebalnih napravah."

Dodala je, da je Loterija v svoje poslovanje uvedla najvišji sistem upravljanja varovanja informacij po standardih ISO:27001 ter WLA SCS, ki se nanaša konkretno na področje varovanja informacij v loterijski dejavnosti in še posebej podrobno obravnava področje izvedbe žrebanj: "Celotna vsebina prirejanja žrebanj in vse podrobnosti v zvezi z žrebanji so glede na zgoraj navedene predpise, mednarodne standarde in dokumentacijo v celoti zaupne narave. Loterija jamči, da so žrebanja izvedena skladno z vsemi predpisi, prav tako pa je celoten postopek prirejanja iger na srečo, vključno z izvedbo žrebanj, pod strogim nadzorom PDU-ja."

Kako poteka žrebanje?

.

Žrebanja potekajo javno, na njih so lahko v skladu s prostorskimi možnostmi po predhodni najavi prisotni zunanji udeleženci.

.

Žrebanje poteka s pomočjo žrebalnih naprav skladno s Pravili posamezne igre na srečo. Žrebalne naprave ter način njihove uporabe zagotavljajo, da je izid igre odvisen izključno od naključja. Žrebalne naprave so francoskega izvora, proizvajalec je podjetje Editec - tovrstne bobne uporablja večina evropskih loterij. Bobne lahko upravlja samo usposobljeni tehnični izvajalec za upravljanje in ravnanje z žrebalnimi napravami.

.

Za vsako žrebalno napravo je pred njeno uporabo treba pridobiti certifikat o ustreznosti s tehničnimi zahtevami. Certifikat izda pooblaščena institucija, v našem primeru je to Slovenski inštitut za kakovost in meroslovje (SIQ), in sicer na podlagi pregleda tehnične dokumentacije, izvedenih ustreznih preizkusov, meritev in kontrole delovanja. Pred prvo uporabo SIQ na boben namesti ustrezno zaščito v obliki nalepke in izda poročilo. Na podlagi tega poročila izda PDU dovoljenje za uporabo žrebalne naprave, ki velja tako dolgo, dokler žrebalna naprava izpolnjuje vse predpisane pogoje.

.

Žrebanje nadzira komisija, ki odgovarja za potek žrebanja v skladu z navodili. Člane komisije potrdi PDU. Osebe, ki so imenovane v komisijo, morajo izpolnjevati pogoje, ki so določeni v Uredbi o podrobnejših pogojih, ki jih mora izpolnjevati prireditelj pri trajnem prirejanju klasičnih iger na srečo in morajo imeti uspešno opravljen preizkus znanja. Med potekom žrebanja člani komisije pišejo zapisnik, ki je osnova za pripravo uradnega poročila.

Za konec smo Matejo Slamnik Kos vprašali, ali smo Slovenci "odvisni" od iger na srečo, koliko Slovencev igra igre na srečo? "Po podatkih tržne raziskave (Ipsos 2014) igra igre na srečo (igre Loterije Slovenije in Športne loterije) približno 70 % vseh polnoletnih Slovencev. 54 % igralcev igra Loto, sledita igra Eurojackpot in srečke, ki jih igra približno 33 % igralcev. Raziskave in podatki kažejo, da so težke gospodarske in finančne razmere vplivale predvsem na obnašanje rednih kupcev – ti v igrah sodelujejo ne glede na višino skladov. Slabši kupni moči se prilagajajo tako, da zmanjšujejo vrednosti posameznih nakupov pa tudi pogostost igranja. Če so v letu 2013 kupci iger na srečo v povprečju vplačali 9,5 evra na posamezen nakup, se je v letu 2014 povprečni vplačani znesek znižal na 8,6 evra, v letu 2015 pa že na 8,1 evra. Je pa Loteriji v zadnjem obdobju z nenehnimi razvojnimi aktivnostmi uspelo celo povečati število igralcev."

V spodnji tabeli si lahko pogledate rekordne dobitke v igrah na srečo, ki jih prireja Loterija Slovenije.

DOBITEK

VREDNOST

IZŽREBANO / VPLAČANO

Jackpot / Eurojackpot

28,2 mio. €

2014 / Žalec

Jackpot / Eurojackpot

21,0 mio. €

2013 / Grosuplje

Sedmica / Loto

5,0 mio. €

2015 / Koper

Sedmica / Loto

4,9 mio. €

2012 / Maribor

Sedmica / Loto

3,8 mio. €

2014 / eloterija

Sedmica / Loto

3,0 mio. €

2013 / Maribor 2x, vsak je prejel 1,5 mio. €

Sedmica / Loto

2,9 mio. €

2014 / Jesenice

7 plus / Loto plus

2,6 mio. €

2012 / eloterija

Sedmica / Loto

2,1 mio. €

2014 / Ljubljana

Sedmica / Loto

2,1 mio. €

2012 / Ajdovščina

Različne zgodbe so se v preteklosti pojavljale v medijih, kaj so dobitniki naredili z denarjem od iger na srečo. Kar nekaj jih je bilo tudi takšnih, ki so govorile o tem, kako so denar tudi izgubili. Ampak, kot rečeno, za Loterijo se zgodba o dobitniku v trenutku, ko mu izplačamo dobitek, konča.

Med neizplačanimi dobitki je omenjeni, 1,3 milijona evrov vreden dobitek Lotko 6, zagotovo najodmevnejši, o njem se je res veliko govorilo, saj smo dobitnika intenzivno iskali - pa vendarle ga na koncu ni bilo. Zato je Loterija neizplačan dobitek v vrednosti 1,3 milijona evrov vrnila nazaj v igro Loto.

O primeru iz leta 2014

V celotnem obdobju prirejanja iger na srečo – in Loto je igra z najdaljšo tradicijo, saj ga prirejamo od leta 1962 – se do zdaj ni nikoli zgodilo, da bi žrebanje odpadlo. Žrebanja Lota od samega začetka prirejanja igre predvaja televizija, do leta 2006 smo Loto žrebali enkrat tedensko, po letu 2006 pa dvakrat tedensko, ob sredah in nedeljah. Tožb v celotni zgodovini prirejanja ni bilo, prav tako ni nikoli prišlo do napak, kot se je to zgodilo na primer v Srbiji.

Natančno razdelitev sklada določa Prečiščeno besedilo pravil igre na srečo Loto, in sicer v 14. členu: sklad za dobitke določenega kroga Lota znaša 57 % od vrednosti vplačil določenega kroga, sklad Loto plus in Lotko pa 55 % od vrednosti vplačil določenega kroga.

Žrebanje Lota