Še v začetku 20. stoletja je bilo v naših krajih v navadi, da so v studenec ali vodnjak obredno metali kovance, kruh, drobtine ali jabolka. Foto: Shutterstock
Še v začetku 20. stoletja je bilo v naših krajih v navadi, da so v studenec ali vodnjak obredno metali kovance, kruh, drobtine ali jabolka. Foto: Shutterstock

Nekoč so na vse tri praznike (božič, novo leto in sv. tri kralje) pekli praznični kruh, ki so ga imenovali tudi poprtnik. Poleg božičnega kruha so za novo leto tako kot v celotnem božično-novoletnem obdobju na mizi značilne koline, torej svinjina ali govedina. Ne sme pa se te dni streči perutnina. Po pojasnilih etnologov je razlog v simbolnem sporočilu, ki ga ima gibanje prašiča oz. perutnine. Perutnina namreč pri hoji praska s kremplji nazaj, medtem ko prašič rije z rilcem naprej. Svinjsko meso tako v tem času na simbolni ravni pomeni pogled naprej, je za STA potrdila etnologinja Brigita Rajšter iz Koroškega pokrajinskega muzeja v Slovenj Gradcu.

Kaj ne sme manjkati na jedilniku

V tem času so na mizi tudi različne potice in pogače z nadevi, značilnimi za ta letni čas. Takšni sta orehova ali lešnikova potica. Zelo dolgo tradicijo pa ima po navedbah etnologov medena potica, ki je prav tako primerna v tem obdobju.

Po drugi svetovni vojni je za prvi dan novega leta postala značilna jed sarma, ki jo pripravimo iz listov kislega zelja, v katere zavijemo mleto meso in riž. Nekateri jo delajo z omako, drugi brez omake. Sarma pomaga pregnati alkoholnega mačka po najdaljši noči v letu, ugodno pa vpliva tudi na prebavo, poudarjajo ljubitelji te jedi.

Sorodna novica Na prostem novo leto pričakale množice

Pred novoletnim dnevom radi poskrbimo, da nam po neprespani najdaljši noči v letu ne bo treba kuhati. Glede na to postrežemo že prej pripravljene jedi, ki so lahko ne le sarma, ampak tudi jota ali francoska solata, prav pa nam pride tudi hrana, ki je ostala od silvestrovanja, je za STA dejala kustosinja za družbeno kulturo v Slovenskem etnografskem muzeju (SEM) Nena Židov.

Metanje kovancev v vodnjake, izkazovanje ljubezni s krajčkom

Naša ljudska dediščina pa po pojasnilu kustosinje v SEM-u pozna številna značilna ravnanja na novoletni dan. Tako kot za božič je bilo ponekod tudi na novoletni dan še na začetku 20. stoletja v navadi, da so v studenec ali vodnjak obredno metali kovance, kruh, drobtine ali jabolka. Tako so simbolno izrazili prošnjo za čisto in zdravo vodo ali pa so se želeli obvarovati pred utopitvijo ali poplavo.

Novoletni dan je bil po njenih besedah tudi čas za vedeževanje. Dekleta so ugotavljala, ali se bodo v novem letu poročila in s kom. Ponekod pa je bil prvi dan v letu dan, ko so izkazovala fantom ljubezen. Tako so v Železnikih dala fantom posebno medeno pecivo, imenovano krajček.

Z dogodki na 1. januar napovedovali dogajanje v letu

Na podlagi dogodkov na novoletni dan so sklepali, kaj se bo dogajalo skozi leto. "Šlo je za magijo podobnosti," je dejala Nena Židov. Tako so verjeli, da bo tisti, ki bo na novoletni dan prvi prišel od maše, vse leto zelo hiter. Za tistega, ki je na prvi dan v letu padel, pa so verjeli, da bo tistega leta umrl. Močno je bilo tudi prepričanje, da bo hiši prineslo nesrečo, če bo na prvi dan v letu prva prišla vanjo ženska.

Ne nazadnje je bil 1. januar dan, ko so napovedovali vreme in letino v novem letu. Eden od načinov je bilo napovedovanje s čebulo, ki so jo razrezali na 12 delov in posolili, pri čemer je vsak kos predstavljal enega od mesecev, je še povedala kustosinja v SEM-u.